Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (61 od 100)


Gostilna ocenjena 5 krat

Hrana:
5 krat
Vina:
5 krat
Postrežba:
4 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
5 krat
Cena/kakovost:
5 krat

Ocenite gostilno
 

Prepoznavna borovničeva torta iz španskih vetrcov


Tun z odprtega ognja s peteršiljevim oljem


Rakovica v paradižnikovi omaki


As - eleganca s patino pod oboki v središču prestolnice

 
As, Ljubljana, 4
Najbolj znana gostilna prestolnice

Ko bo nekdo drug, ko nas že dolgo več ne bo, spisal antologijo slovenskega gostinstva na prelomu tisočletja, bo prav na začetku, pa ne zaradi abecede ali števila črk, gostilna, ki se je rodila na Krasu, poročila pa v Ljubljani. Ljubljanski As je bolj kot katerikoli drugi lokal diktiral gastronomski tempo prestolnice in okuse svojih stalnih gostov, ki niso (bili) znani le na videz. Saj je reality show iznašel Pope, ne pa - z Barom v Asu, Pop.


Vsako mesto, ki da kaj nase, še posebej, če je prestolnica, potrebuje gostilno, ki je - najdražja. Res pa je, da sedanji čas takšnim gostilnam ni naklonjen. Je As že preživel svoja najboljša leta? Omet nad glavo najeda vlaga, prtički so beli in iz blaga, toda robove je pojedel zob časa, skozi salon pa se v zadnjo pisarno ves čas sprehajajo zaposleni v civilnih oblekah, kot da bi bili na večerni promenadi po Čopovi. Jedilni list je, toda ne velja več, ker je novi v delu…

Res pa je, da je As svojo popularnost zgradil na komunikaciji. Z gospodarjem, ki je (zvečer) vedno tam in vse pozna. Z natakarsko ekipo, ki prave goste vedno pozdravi s pravim priimkom. Z dnevno ponudbo, ki je vedno sveža in iz morja. Z vini, ki pripovedujejo vedno nove zgodbe.

Trinajst let in vsak dan

As že na začetku povleče asa… V pogrinjku je kremna gosja pašteta s pomarančno marmelado, v košarici pa toliko domačega krušnega peciva, grisinov in hrustljavih mlincev kot nikjer drugje. Tudi uvodna jed je mojstrska; rakovica v paradižnikovi omaki, na vrhu so kalčki in še nova rezina veselja hišnega peka. Je lepo pa še okusno! Ena najboljših hladnih predjedi letošnjega leta! Lahko je preliti surovo morje z olivnim oljem in potresti s solnim cvetom… Ni pa lahko narediti takšne hladne paradižnikove omake.

"Mi na vse dodamo olivno olje," pojasni natakarica in poda Chiavalonov ex albis (iz Vodnjana). "Nič ne delamo z maslom in smetano!" Brancinov karpačo se imenuje simfonija in je nadgrajen z zeliščnostjo pesta, hrustljavostjo kruha in sočnostjo paprike. Dodatkov je ravno prav malo, da ne zakrijejo ribe, ki je rezana sveže in pod kotom, ki zobem pusti še nekaj dela.

As je v Ljubljani že trinajst let. Njegov lastnik je prototip gostinca, pa čeprav je začel kot carinik. V trinajstih letih restavracija ni bila zaprta niti enkrat. Uspeh je bil takojšen in še vedno traja. Ko se je bilo potrebno prilagoditi, niso popustili, temveč so raje dogradili bistro (letno-zimski vrt). Ko je bilo potrebno narediti korak naprej, so šli še na Grad.

Tun je zato preprost in takšen kot Popetove jedi, ki so iz Asa naredile legendo. Kakovostna sestavina, ki ostaja sočna, četudi je tako tanko odrezana, da jo porjavi že hiter stik z rešetko, pod katero je žareča lava. V Asu ne uporabljajo žara, temveč odprti ogenj. Kako drugače se to sliši, kajne. As na krožnik ne da veliko, toda kar da, ni le za okras, temveč tudi za okus. Pri tunu sta to peteršiljevo olje in sotirani češnjevec. Kako drugače, kajne, od polnih krožnikov in nizkih cen.

Štirje veliki v finih rezancih

Zato bi ocvrtim ostrigam nekaj manjkalo, če pod njimi ne bi bilo pomarančne kreme, ki jih je povzdignila v resno jed. Zato bi bili rezanci z botargo le fini (tanki kot piemontski tajarin), če jih natakarica, ki se ji je poznalo, da je kar Slavka med znanimi gosti, ne bi premešala. Štirje veliki je ideja šefa, ki je združil kaviar (pogret v vodki), jastoga, rakovico in botargo (sušene ikre cipljev ali tuna). Dodana drobno zrezana zelenjava (korenje, bučke) povezuje morske okuse, ki jih poper in olivno olje še poudarjata. Pri mizi tako nastane - jed z razlogom. Namreč, v takšne gostilne se ponavadi ne hodi zaradi točno določenih jedi. Zaradi te pač!

Riba, lep debeli kos zobatčevega fileja, ni tako prepričala. Za podlago je imela mlačen, če ne kar mrzel krožnik, njena skorja je bila tako hrustljavo črna, da je šlo na rovaš mesa, ki je zato najboljše že doživelo. Čeprav je tudi res, da je bil zobatec tako divji, kot ni brancin nikoli, suho sadje pa je bilo kuhano v sladkornem sirupu, da je nastala marmelada. Kuhar je ribo začinil s poprovo omako, vse skupaj bogato okrasil s krešo, kar je bilo vseeno več kot marsikje drugje. A le, če pri mizi tudi ne računate. Ta zobatec je stal 26, opisano kosilo za dva (s tremi kozarci vina) pa 143 evrov.

So sicer darežljivi in na koncu na mizo postavijo še sladke priboljške, toda na svojo borovničevo torto so že predolgo ponosni. Prav je, da imajo prepoznavno hišno sladico, ki jo španski vetrci naredijo za okusno posebnost. Le torte (še jagodna, a že izven sezone), brez sladic, ki bi bile na ravni rakovice in botarge, so za primat v prestolnici premalo!

Zakaj obiskati?

As je kot ženska torbica. Čez cesto jih imajo kolikor hočeš za manj kot sto, a vse hočejo prav to za več kot tisoč. Vseeno pa ne greš v Asa le zaradi tistih, ki so (lahko) tam. Čeprav je to gostilna, ki nikoli ni imela znanega chefa, je gostilna, ki ima šefa. In Pope je res institucija.

Vina

Sedem penin, osem šampanjcev (najdražji,  400 evrov). Med tujimi vini izstopa Gaja, njegov Sori San Lorenzo, 1999, je ocenjen na 500 evrov. Zbrani so vsi znani, čeprav cena ni merilo. Najbrž je v kleti še kaj, a na vinskem listu pri Slovencih ni cenovnih pretiravanj. Z njimi se ne da važiti, češ, poglej, kaj sem naročil, tukaj so zato, ker so spremljava jedi.

Najprej malvazija, Bordon, 2009. Da spoznaš svežino in zelena jabolka slovenske Istre (Dekani). Potem spet malvazija, toda z aromami kleti in zorenja. Asova amfora, 2006, gospodarjevo vino, tako kot bo kmalu iz velikih sodov v Dutovljah prišel tudi gospodarjev kis. Vino, na katerega sta ponosna oba, gospodar in gost. Slednji zato, ker ga lahko pije le tukaj.

Sauvignonasse, Blažič, 2006, zeliščen v vonju in okusu, je podprl divjega zobatca in se s suhostjo in višjim alkoholom ujel tudi z njegovim marmeladnim sadjem.



Komentar bralcev:

1. 1. 2010: Porazno. Z ženo se odpraviva na pijačo in naročimo vino od vinogradnika leta in natakar sploh ne ve kdo je,hmm največji minus pa je natakar naredil ko sploh ni vedel kje je Bela Krajina. Gostilničarji vejo samo za Primorsko in Ljubljano-ŽALOSTNO1


Dodatni podatki

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Čopova 5a, Ljubljana

Telefon:  01 425 8822

www:  www.gostilnaas.si

E-pošta:  gostilna.as@siol.net

Zaprto:  nikoli, odprto vsak dan med 12. in 01. uro

Lastnik:  Svetozar Raspopović

Kuhar:  Anton Babarovič

Cene:  hladne predjedi 12 do 21, juhe 7 do 8, tople predjedi 11 do 22, testenine in rižote 11 do 25, glavne jedi 22 do 35, sladice 6 do 8; morski meni (4 hodi) 45 do 67 €

Jedi:
sveža in sodobna mediteranska kuhinja

Dodatno:
letno-zimski vrt in nočni lounge bar

Leto obiska:  oktober 2010



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND