Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (71 od 100)


Gostilna ocenjena 19 krat

Hrana:
19 krat
Vina:
18 krat
Postrežba:
19 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
19 krat
Cena/kakovost:
19 krat

Ocenite gostilno
 

Srnin hrbet v obleki posušenega korenja in orehov


Chef Uroš Štefelin v restavraciji 1906 na Bledu tradicijo spreminja v nove slovenske jedi


Marinirana postrv na pomarančnih filejih s postrvjim kaviarjem


Akcija za ohranitev gorenjske tepke; v listnatem testu s karamelno sredico


Muflon v zeliščnem ovoju, s šalotkino omako in sladoledom iz rdeče pese


Ni jim lahko. S takšnim pogledom tekmujejo Štefelinovi krožniki

 
1906, Bled, 2013
Narbolše jedi z najlepšim pogledom

Turizem se je na Bled pripeljal z bohinjsko železnico, ki je povezala srednjo Evropo z Jadranskim morjem in lepote Blejskega jezera odkrila evropskim lepim, bogatim, modrokrvnim. Bled je postal svetovno znan. Pisalo se je leto 1906. Po več kot stotih letih je Bled (seveda, še vedno) najbolj znan in najbolj razvit slovenski turistični kraj, zato ne čudi, da ima tudi najboljšo gostinsko ponudbo na Slovenskem. Nikjer drugje ni na tako majhnem prostoru toliko vrhunskih restavracij in gostiln. Torej je logično, da se ena med njimi imenuje prav po letu začetka. 1906. Pa še ob železnici je.


PETI SONČEK UROŠA ŠTEFELINA

V treh letih in pol se v Nedelu ni nabralo le več kot 160 ocenjenih gostiln, temveč tudi nekaj prahu. Za ene je to dobro, za druge slabo; prve lahko dobra ocena zavede, da se počutijo predolgo ”varne”, češ, saj so nas že ocenili, druge pa demotivira, saj se trudijo in napredujejo, a ni nikogar (ocenjevalca), ki bi jim to potrdil. Restavracija 1906 v blejskem hotelu Triglav in njen chef Uroš Štefelin potemtakem sodita med – tretje.

V začetku oktobra 2010 je restavracija 1906 dobila 4,5 Nedelove sončke. Od takrat je bilo več priložnosti za spremljanje Triglavovega dela in napredka. Če je bil prej bandeljc, je zdaj še žonta, oziroma, Uroš Štefelin, chef restavracije 1906, ima talent, da iz pozabljenih slovenskih jedi, ki so le še v spominu kakšne stare mame ali zaprašene bukve, ustvarja vrhunske jedi nove slovenske kuhinje, ki je tako tudi zaradi njegovega dela vedno bolj živahna in sveža! Zato: restavracija 1906 v blejskem hotelu Triglav (izvršna direktorica Marcela Klofutar) je še ena slovenska restavracija najvišje kakovosti – s petimi Nedelovimi sončki! Bled ima tako še drugega odličnjaka (po Vili Bled s chefom Igorjem Jagodicem) in še povečuje vodstvo na lestvici slovenskih krajev z največjo gostoto vrhunskih restavracij, s tem da restavracijo Promenada z novim chefom Binetom Volčičem po odhodu Andreja Kuharja v ljubljanski Maxim še čaka obisk (zimsko-delovni dopust do 1. marca).

Lička namesto pečenke

Lahko bi rekli tudi tako: če drugi ženijo le z vinom, zna Štefelin celo s pivom. Pravzaprav je pomembno le, da izbereš prave partnerje, k jedi in v ekipi. Tokrat je v goste na Gorenjsko s Tržaškega v hotel z najlepšim pogledom na blejsko jezero povabil ekipo pivnice Bunker iz Nabrežine pri Trstu in nastala je večerja, ki je dokazala, da so v kreativni kuhinji vse kombinacije mogoče.

Goveji tatar, terina gosjih jeter, pečena govedina na polenti, hladna omaka z inčuni, solatka in krema zelene. Končno dokaz, da pri tatarcu niso pomembne začimbe, ki zakrijejo mesarjeve pomanjkljivosti, temveč kakovost mesa. ”Res vem, kje se je pasel!” je Štefelin zatrdil, da je osebno poznal bikca, ki je tatarskemu prispeval najlepši hrbtni del. Da se je goveji file kuhal na nizki temperaturi dva dni, je danes v tej kakovostni ligi že nujnost. Tako v hrustljavo polento obleči jetrno terino, pa ideja, ki je pokazala še kuharjevo spretnost.

File brancina s krompirjevo skorjico, hišne testenine polnjene s škampi, špinačna krema, koromač, škamp. Drzna kombinacija, zaradi katere je bilo v kuhinji tudi naporno. Uroš Štefelin: ”Kar veliko sva morala pokušati.” Danijel Lovrečič iz Bunkerja, v katerem v Nabrežini ob domači hrani ponuja še 130 vrst piva iz vsega sveta, je k škampom našel blago belgijsko pivo z malo grenkobe in ne preveč alkohola Gouyasse Tradision.

Odojkova lička v mrenici z nadevom zelenjave in šampinjonov, šalotka, krompirjeva pena s tartufi, korenje. Štefelinov prispevek prihodnosti slovenske kuhinje ali: ”Včasih je bila mrežna pečenka s tenstanim krompirjem …” Danes pa ”polpet” mesno-zelenjavne prefinjene kombinacije, ki bi tudi brez modno-tartufjega vpliva zmagala na tekmovanju najbolj kreativne jedi večera. Pivo Tripel Karameliet z 8,4 promilov alkohola.

Hrbet srne v omaki črnega oreha, bučni njoki in zelenjavna krema. Ni lahko po takšnem uvodu navdušiti še z glavno jedjo. Pomagala je srnina obleka, v kombinaciji posušenega korenja, drobtin in orehov. A še težje je petdesetim gostom hkrati postreči tako sočno in mehko divjačino. Spet je priskočilo na pomoč počasno kuhanje, tri ure na 54 stopinjah. Pivo La Trappe Tripel, eden od sedmih svetovnih pivskih trapistov, nizozemski, manj sladek, z več okusa in še več alkohola (8 promilov), ki opere usta.

Močnik iz telečjih jeter

Čokoladna tortica s kavo, jagodni žele, jagodna solata, jagodni sorbet. Sladica iz Štefelinove kuhinje, s katero je njegov mladi pomočnik Jonatan Zupan (v Triglavovi kuhinji so še Andrej Vidic, Jože Godec in Boris Noč) nastopil na tekmovanju mladih kuharjev v okviru WACS Global Chefs Challenge konec januarja v ljubljanskem hotelu Union in osvojil četrto mesto. Z jagodami, kavo in čokolado se je ujelo likersko belgijsko pivo Kasteel Brune, a le v majhnih požirkih (11 promilov).

Ko smo stari zjutraj odhajali, so otroci prihajali. Štefelin je bil že v uniformi, začel se je nov kuharski tečaj, otroški rojstni dan. Na štedilniku pa se je za kosilo pripravljala žonta. Stara kroparska jed, ki bi se izgubila, če Štefelin ne bi v kratkih hlačah na vprašanje, kaj si pa danes jedel pri stari mami, odgovoril vedno enako: ”Žonto!” Zato jo je dolgo, po blejski gostinski šoli in kuharskih postajah grand hotel Toplice, Vila Bled, Tulipan, hotel Astoria, blejski grad, poskušal skuhati po spominu, uspelo pa mu je šele, ko ”sem pretaknil hišo stare mame in našel njene stare zapiske”. A seveda ni nastal stari močnik, temveč nova krema. Najdena, obujena in pomlajena kroparska žonta je sedaj v kozarcu za vlaganje, na začinjeni koruzni polenti in pokrita s krompirjevo kremo s tartufi: najprej je potrebno prepražiti moko, zatem čebulo in na koncu še mlada in rožnata telečja jetrca.

ČLANEK IZ NEDELA - oktober 2010 (4,5 sončka)

Prva "jed" je za oči in dušo. Pogled na jezero je čudovit. Na krožniku so Zaka, krave, pašnik, jezero, Otok. Ves Bled gleda v to smer, a tako daleč ne vidi. Hotel Triglav, povsem obnovljen pred dobrim letom dni, pa vidi vse. Restavracija je velika, preveč bela, s kovinskimi okni v notranjem delu, pustimi stebri in hotelskim videzom, toda zavese so težke, stoli udobni, pogrinjki pa priporočajo, da si vzameš čas. "Kuhar vam bo priporočil," napove natakar, ko prinese njegov pozdrav, surove repke, olivno olje, črno sol, postrvji kaviar, krešo, sveži kruh.

Odsev jezera na žlici

Z morja gremo hitro k jezeru. Na pomarančnih filejih je rulada marinirane postrvi, ki jo dopolnjuje postrvji kaviar. Zgodba z lepim pogledom se nadaljuje. Vse jedi Uroša Štefelina, pa čeprav pri mizi ni sveže obrit, so lepe. Kot da bi hotel tekmovati z okolico, kot da je odsev jezera na žlici sestavna začimba vsakega krožnika. Barve, oblike, teksture so premišljene, jedi delajo vesele in optimistične, gost čuti, da se nekdo trudi zanj.

Postrv je tako nežno marinirana, kot da bi bili spodaj v Zaki še kopalci. Oziroma, tako lepo je, da ob vsakem grižljaju čakaš kdaj bo zapeklo… Poseben okus kreše ali pa kar chutney? Ko smo že pri njem; kaj bi zaokrožilo okus jelenovega karpača z gosjimi jetri na polnozrnatem kruhu z balzamikom? Morda višnjev čatni! Nismo pikolovski, le 1906 je toliko ambiciozen in perspektiven, da mu včasih zmanjka le pika na i. Tisti ščepec, ki iz kuharja, ki se je kalil tudi v tujini in bil šest let v Vili Bled, naredi chefa s prepoznavnim podpisom.

Kot da bi naju slišal… Zelenjavni bujon je, namreč, gost. Potegnil je esenco, toda ni je prepustil le vodi. Igra besed se na krožniku spremeni v igro okusov. Ponovijo se sicer gosja jetra (ponavljali so se - zakaj?! - tudi sladoled, tartufi, kreša, postrvji kaviar), toda v raviolih, ki s cvetačo, romaneskom, vijoličnim krompirjem in tartufi oblikujejo več otokov sredi nežno gostljate zelenjavne gladine. Je pa iz juhe na ustnicah ostal prijeten okus popra. Prav je, da kuhar gostu z roko pokaže, kako ima najraje.

Tudi kostanjeva juha ni zaostajala. V jesenski gozd so se lepo vključili še tanki rezanci (julien) ocvrte gomoljne zelenjave, z lističi pisane kreše in ražnjičem sveže, na kožo pečene postrvi, ki je še v juhi hrustala.

Narbolše za lačne ludi

Valentin Vodnik je bandeljc prvi zapisal, Uroš Štefelin pa ga je prvi nadgradil. Koruzno pogačo je posadil v porovo omako in ji tretjo dimenzijo dodal še s sladoledom kisle smetane. Tudi Vodnik bi bil vesel! Pečeno, zamrznjeno, tekoče, hrustljavo (parmezanov hrustljavec), hladno, vroče. Triglavov kuhar ima sicer paco jet, zato ga vključi prevečkrat, čeprav skoraj izključno za sladoled, toda ima tudi dovolj znanja, da ve, kako je potrebno sestaviti krožnik, če želi iz njega narediti jed. Ko (ker) ima ta tudi lokalne korenine, nastajajo nove "narbolše za lačne ludi".

Malenkost, da krožnik ni pogret, zasenči ena najbolj zanimivih zelenjavnih jedi naših gostiln. Dušena rdeča čebula, poširano jajce, krompirjeva pena, sirova omaka in bučno olje. Predvsem bučno olje je presežek, ki se je zgodil prav gorenjskemu kuharju. Čestitam! Odlična kombinacija in skrbna izvedba. Štefelin ima potrpljenje.

Sulc na rdeči rižoti ni le zato, ker se to ob jezeru spodobi. V rižu so tako drobne kocke zelenjave, na vrhu je tako mlada špinača, na robu je tako spenjena mlečna krema, da to ni slučaj. Jed, ki bi bila drugje rižota z ribo, ima tukaj dušo. Kapucinka na njej ni za okras, ker je kuhar že zdavnaj prerasel peteršilj in krhlje limone, pač pa zato, ker se ujema s korenjem, zrezanim na brunoise. Če bi zraven povedali še ime ribiča, bi bilo že za čudež.

Muflon v zeliščnem ovoju, s šalotkino omako in sladoledom iz rdeče pese, je šel že malo čez, a zaradi značilnega jetrnega okusa še zmeraj ostal sočen. Toda glavna odlika Triglavovega chefa je vendar zelenjava. K divjačini jo je spet potrpežljivo in na dolgo rezal, nato pa jo pol sfritiral, pol pa zdušil. In ker je imel že dvojino, je poskrbel še za dve prikuhi, za klasični sirov štrukelj in neklasični polentin kipnik s slanino. Kar se mene tiče, lahko še naprej pridno prireja kuharske delavnice.

Čeprav se je gorenjski radio v jedilnici z najbrž najlepšim pogledom v Sloveniji vso kosilo močno trudil s pripovedovanjem zgodb (ugasnite, prosim!), pa je vseeno najlepšo povedal kuhar in to prav na koncu. S tepko! Ne le, da se je spomnil nanjo, temveč ji je dodal še karamelni sladoled, karamelni obliv in listnato testo. Štefelin in 1906 sta na dobri poti, da bomo na Bled začeli hoditi zaradi njiju!

Zakaj obiskati?

Malo jih je, ki imajo takšen pogled. Še manj, ki imajo takšen bandeljc, pogrejejo s takšno juho, znajo tako z zelenjavo in z okusi pripovedujejo takšne lokalne zgodbe. Ni poceni, je pa vredno tovrstnega greha.

Vina

Lepa vinska karta (80 etiket), ki loči sveža in bogata vina, in ima someljejev izbor, ki pa je preskromen(dve vini na kozarec). Vinska klet!

Zanimiva kombinacija Sutorjeve burje, 2008, k rdeči čebuli s poširanim jajcem. Ker je v njej tudi nekaj laškega rizlinga, je požirek logičen, saj se druži z bučnim oljem. K bandeljcu sauvignon, Verus, 2009, ki ga ni več. V Triglavu so na srečo kupili nekaj kartonov, da bo ravno dovolj do decembra. K divjačini Ščurek, cabernet franc, 2008. "Zdaj se je odprl, lani je bil še preveč taničen." Pravilna izbira tudi zato, ker je prav, da je vino pri kosilu drugačno kot pri večerji, po kateri gremo tako spat.

Ker bo somelje kmalu WSET 3, še nasvet: vino natočite pravočasno, ne šele, ko je jed že na mizi. Predvsem pa iz steklenice pred gostom!






Komentar bralcev:

18. 9. 2013: Primer restavracije, kjer vsi delajo na tem, da bi bili vsak dan boljši, kjer delajo s srcem, kjer prepletajo dediščino svojega kraja in bližnje okolice s sodobno aplikativnostjo, kjer ogromno delajo na razvoju in napredku, kjer so zelo inovativni in drzni, kjer se trudijo narediti kulinariko pomembno in dostopno, kjer učijo \\\"majhne ljudi\\\" na praktičen način o pomenu zdrave prehrane, kjer sodelujejo s krajem in krajani, kjer je cena humana in kjer je najlepši ambient s čudovitim razgledom. Z največjim veseljem sem pripeljem poslovne partnerje od blizu in daleč ter vsi se še raje vrnejo in tudi vsi dogovori sklenjeni v tej restavraciji, so obrodili oz še rojevajo dobre in obolne sadove.


Dodatni podatki

Regija:  Gorenjska

Značilnost:
kreativno

Naslov:  Kolodvorska cesta 33, Bled

Telefon:  04 575 2610

www:  www.hoteltriglavbled.si

E-pošta:  info@hoteltriglavbled.si

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan med 12 in 22. uro

Cene:  hladne predjedi 12 do 14, juhe 5 do 10, tople predjedi 8 do 10, glavne jedi 14 do 24, sladice 4 do 6, pogrinjek 2; degustacijski meni 55 € (7 hodov)

Jedi:
tradicionalne sestavine nadgradijo s posebnostmi visoke kuhinje

Dodatno:
kuharske delavnice, hotel z wellnessom

Leto obiska:  januar 2012

Ponoven obisk:  obisk kuharske delavnice



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND