Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (52 od 100)


Gostilna ocenjena 7 krat

Hrana:
7 krat
Vina:
7 krat
Postrežba:
7 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
7 krat
Cena/kakovost:
7 krat

Ocenite gostilno
 

Ananas s sladoledom in zapečenim beljakom


Tun z zelenjavo na žaru


Pečena polenta s feto pršuta in omako iz črne trobente


Staro gorenjsko podeželje s kozolcem, brajdo in medvedom sredi trgovskega Kranja

 
Pr Matičku, Kranj, 3
Ko je prava sezona, znajo biti izvirni

Matiček začne s salamo iz divjega prašiča - \"Naša prva letošnja!\" - in odojkovo pašteto na polenti z baziliko, pokrito z regratovim cvetom, vse skupaj na leseni deščici, ki se prilega celotnemu dizajnu gostilne ob (majhnem) trgovskem centru, ki tudi sredi parkirišča daje videz gorenjskega podeželja, s kozolcem, drvmi, zelišči, brajdo, tnalom in trato. Pa s stoli iz gledališča, kolesi z lojtrnika, šankom iz lončene peči in z medvedom, jelenom, kozorogom, veliko rogovi ter prošnjo: \"Upoštevajte, da skoraj vse jedi pripravljamo sveže, kar nam včasih vzame nekaj časa.\"


Pozdrav, ki zares obeta! Toda, zakaj potem ves čas niha med bi pa ne bi? Bi domače, a ne povsem. Bi drugače, a ne vse. Bi izvirno, a ne zares. Bi izborno, a ne danes. Ves čas ti nekaj manjka. Ves čas imaš občutek, da znajo tudi boljše. Ves čas upaš, da le danes niso bili v formi.

Pravi Gorenjec

Po obetavnem pozdravu iz kuhinje zato ne najdemo nadaljevanja. "Narezek?" Ima pa polne stene trofej. Ima pa poln strop klobas. Ima pa doma vložene gobice in domačo jelenovo salamo z orehi (in medvedovo s tartufi!). Se ne sliši drugače?! Še posebej tistim, ki bi radi poskusili več. Boljše nekaj rezin kot prevelik pladenj.

Zato sta pa juhi tako majhni… Škoda ju je za tako modna krožnika, ki spustita vase premalo žlic. Ribji juhi se je res poznalo, da se je "gospodar včeraj vrnil z Murterja in s seboj pripeljal dva tuna, 70- in 100-kilogramska"! Osnovo so ji, namreč, dali tisti deli velike ribe, ki jih drugi nikoli ne dobijo, če pa jih, ne vedo, kaj naj z njimi počnejo. Saj tudi prave goveje juhe še nikoli ni naredila pusta govedina. Še škamp za okras je bil sladek in čvrst.

Tudi domača krompirjeva je imela svoje adute. Zaradi kumine in bogastva zelišč bi se komu zdela preveč domača, toda Matiček je najboljši takrat, ko kuha ambientu primerno. Škoda pa, da tega obilneje ne proda. V tej juhi je precej več zgodbe od natakaričinega odgovora: "Najbrž je kumina…"

A se takoj nato popravi; ko kuharju pomaga tako, da iz loncev, razvrščenih po kozolcu in ograji vrta, pridno nabira dišavnice. Zato je bila v jurčkih z jajci tudi meta, ki je dala jedi svojo dušo. Kako zdravi so zrasli, pa so dokazali na žaru, ki jih je hitro in dovolj vroče opekel, da so bili s soljo in kapljico olja hrustljavo sočni.

Je pa Matiček pravi Gorenjec. Tako rad peče ribe - in v krušni peči lepo gratinira pokrovače - , na mizi pa ima olivno olje v 100 ml steklenički… Čeprav je to, pravzaprav, razsipno. Res je škoda, če si ga kdo zlije do dna, ne ve pa sploh, kaj je v njem. Deviška in tržaška belica, namreč, evropsko zaščitena (tergeste DOP), z imenom Auliar, kot so okrog Trsta včasih rekli deviškemu oljčnemu olju in kot mu še danes rečejo v Tržaški kmetijski zadrugi.

Čemaževa marmelada

V jedilnem listu je kar nekaj zanimivih jedi, na primer jagnječja zarebrnica z avokadom, paradižnikom in papriko, ali fazanja prsa v rakovi omaki, toda brez cene, kar pove, da je bil Matiček včasih bolj ambiciozen, a so ga težki časi naredili previdnega. Vseeno je bila pečena polenta s feto pršuta in peno iz črnih trobent dovolj drugačna, da je pritegnila. Res feta, ki pečena ni izpadla izsušena in res polenta, ki pogreta pod vilicami ni razpadla, a ne res pena, ki pa je zmogla do všečne omake.

Zato pa so bili štruklji ob divjačini povsem izsušeni. Škoda, ker nekoč so bili, najbrž, res doma narejeni. Kozorogove medaljone je kuhar sicer lepo barvno opekel, a za bolj voljno, sočno, mehko meso bi bilo potrebno narediti še kaj drugega (in že prej). Omaka je bila posebnost, saj je bila narejena iz - čemaževe marmelade! Rezultat je bil, da je bila sladka, kar je divjačini dobro delo, vsekakor bolj od drugod običajnih avstralskih brusnic v diskontni hruški, a nikakor ne "česnova". Torej, če ne bi rekli, ne bi nikoli vedel, da so spomladi pridno nabirali čemaž.

Predvsem pa je pri divjačini nekaj manjkalo. Tako zelo, da sem iskal in iskal. In tudi našel. Toda na sosedinem krožniku… Le kaj je delala tam rumena koleraba ob sredozemski konfekcijski zelenjavi z žara, če pa se je k divjačini podala kot - vino?! Če se je tun z Murterja podvizal vse do Kranja, potem bi si kuhinja lahko vzela čas za razmislek. "Kaj bomo še ponudili ob tako mogočni ribi?" Če se niso ničesar spomnili, bi morali to tudi servirati. Boljše le vroč krožnik in svež kruh (z zelišči), saj imajo tudi krušno peč (in pice)! Matiček, vendar, hoče biti več in drugačen od konkurence, ki se težkih časov prav tako brani z morskimi napadi.

Se ne sliši dobro? Ajdovi krapi z orehovim nadevom in omako iz suhih češpelj… A je kuhar le odmahnil z glavo in namesto tega ponudil prekmursko gibanico, tiramisu in domači sladoled. Pa sva odmahnila še midva in namesto tega raje naročila gratinirane sirove štruklje z bezgovim prelivom. Dobila pa nekaj tako lepljivega, da se nihče sploh ni začudil, ker sva le malo načeto vrnila.

Bil pa je še ananas, ki pa niti pri Kitajcih več ne navduši. Kaj je hotel kuhar povedati? Ali pa je kaj pozabil. Beljak nima okusa, četudi ga atraktivno zapečeš. Ananas, če ni čudovito zrel in sladek, tudi ne, še posebej, ko je premrzel, kar pa je vedno, če je pomešan s sladoledom. Ki je sicer lahko domač, toda kako naj gre limonov h kislemu ananasu?

Zakaj obiskati?

Pri suhih mesninah imajo kaj za narezati. Ko je prava sezona, znajo biti izvirni. Ko ima dalmatinski ribič polno mrežo, sedejo v avto. Pa tudi z lovci so si na ti. Le pravi trenutek morate izbrati.

Vina

Škoda, da so Caprisovo penečo malvazijo odprli prehitro, saj naju je pričakala pretopla in z upehanimi mehurčki. Da ni bilo greha (ledu), je zadelo rose priporočil. Kupljenov modri burgundec, 2009, je poletno svež in mladosten, pa vseeno že dovolj resen, da se ni ustrašil niti jesenskih jurčkov.

Za divjačino imajo tudi štajerski Benedikt (Dveri pax) in Coljin cabernet - v vinski vitrini pa še trideset večinoma znanih etiket - toda najina gostiteljica je bila prepričljiva: "Jaz bi vam dala merlot, Capris, 2005, saj je bil nagrajen kot najboljši!" Pa še prav je imela.






Komentar bralcev:

2. 10. 2014: Vredna obiska sploh za ljubitelje divjačine in ribjih dobrot.
27. 8. 2013: neprofesionalna postrežba, računajo pogrninjke, čeprav zapraviš celo premoženje
1. 5. 2012: Nikoli ne veš kako bo... vse je odvisno od kuharjeve muhe in razpoloženja njegove partnerke... Mislim, da so časi prodajanja praznih in sumljivih zgodbic končani. Cene pa so, gostu in avtomobilu primerne... zato jih verjetno ni na ceniku. Splošno mnenje je enako razočaranju!


Dodatni podatki

Regija:  Gorenjska

Značilnost:
neopredeljeno

Naslov:  Jezerska cesta 41, Kranj

Telefon:  04 234 3360

www:  www.prmaticku.si

E-pošta:  prmaticku@siol.net

Zaprto:  nedelja in prazniki, odprto od ponedeljka do sobote med 12. in 24. uro

Lastnik:  Matjaž Erzar

Cene:  hladne predjedi 7 do 9, juhe 2,50 do 4, tople predjedi 2,50 do 8, glavne jedi 10 do 22, sladice 3 do 5

Jedi:
jedi iz gozdov in morja, nekaj tudi ustvarjalno

Dodatno:
pizzeria

Leto obiska:  september 2010

Ponoven obisk:  na ribjo juho



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND