Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (54 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
3 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 












 
Emavs, Slovenska Bistrica
Pri vinskem sodu levo

Drobljenje kruha v Emavsu v Slovenski Bistrici - Ob mašnem vinu in rajski penini tudi Emavsova gostilna - Malice, ki so kosila - Divjačinske jedi, sveže pripravljene in z domačimi imeni - Šesto tisoč litrov vina iz Kleti Bistrica

Mar ne bi tudi vi takoj lačni leteli tja, če bi nekje prebrali - ne v oglasu! -, da decembra ponujajo: "File postrvi bistriškega vintgarja, petelinjo kraljevo juho, Emavsov žrebičkov tournedo s svežimi figami, mozzarelo in omako modre frankinje, ivje na silvestrskem sadju, z orehi in kostanjevim pirejem, polnjeno telečjo ruladico s capuccino omako iz rajske penine..."?

A v Slovensko Bistrico sva očitno zavila z avtocestnega napačnega konca, saj je bilo kažipotov za gostilne vse polno, na nobenem pa ni pisalo: "Emavs." Sredi kraja in njegovega prometnega kaosa sva prosila na pomoč in jo tudi hitro dobila. "A, to bo najbrž vinska klet! Ob vznožju hriba, pri sodu desno."Po tako natančnem opisu res ni bilo težko najti, čeprav s kažipoti varčujejo. Toda v vinski kleti, ki je tudi gostilna, nisva našla obljubljenega. Namesto tega je na jedilnem pisalo le: "Jelenji zrezek z rožmarinom in gratinirani štruklji, srnin skok v omaki in kruhov cmok, viničarska pojedina za dva, goveji jezik dobre gospodinje, tunka, postrv po naše, polnjeni lignji, bržola poštenega vinarja, telečji medaljon po bistriško, puranov file po pohorsko, zelenjavni kaneloni, palačinke vigred, pohorska omleta." Skratka, namesto kapučino omake tri specialitete, ena plošča in dve srni.

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste se zaljubili v izdelek iz čudovitega prospekta, oglasa, modne revije, sejemske prireditve, ki ste ga potem dolgo in zaman iskali v trgovinah? Toda, ali se vam je to že kdaj zgodilo tudi v gostilni?

Sirovi štruklji v kepi

"Bosta kosilo," je prijazno vprašala natakarica. "Imamo osliča ali rebrca, gobov riž ali pomfrit." Čeprav so sosedi delovali zadovoljno, sva vseeno hotela več. Zato sva namesto manjših belih papirnatih serviet dobila malo večje in malo debelejše rožnate, namesto juhe v skledi juho v skodeli in namesto hitrosti - meni-sosedi so se izmenjavali v dvajsetminutnem taktu - poltretjeurni obed s tremi hodi. Toda, da ne bo pomote: odšla sva sita, ne sitna.

Govejega jezika sicer ni bilo, pršut in tunko pa sva jim pustila. Gobova juha je bila močnata in gojena; goveja se je odrezala boljše, z dovolj rezanci, nerazkuhanimi, celo sledjo korenja. Predvsem pa sta bili zelo vroči. Štedilnik Emavsu dobro grejo, že dolgo nisem tako dolgo pihal v žlico.

Pri vinu, čeprav sva bila v vinski kleti, nama niso pustili obilo izbire. "Bosta temno ali svetlo vino, se je glasilo vprašanje. Buteljke so pustili v reklamni hladilni omari, ki tam pod oboki sicer ne dela najboljšega vtisa, in ponudili le iz soda. Škoda, saj sva tako uspela od 600 tisoč litrov vina, ki ga letno pridela Klet Bistrica, poskusiti le dva deci. Modra frankinja se je ujela s srno, Andrejevo vino pa nikakor s puranom.

Tudi pri solati v Emavsu niso bili ravno domiselni. Zelena, pesa, paradižnik, kot da okrog Slovenske Bistrice ne bi bilo nobenih polj. Je pa bilo na mizi bistriško bučno olje.

Na glavno jed so naju pustili čakati, da sva se nagledala cvrtja na sosednji mizi. Toda se je splačalo! Kar naenkrat se je kuharica sprostila, razživela, nasmejala. Kar naenkrat je bilo konec konfekcije, ozimnice, menze. Kar naenkrat je - zadišalo. Četudi na prehlajenih krožnikih... Saj opeči puranji zrezek res ni nobena posebnost. A vseeno je med takšnim in drugačnim lahko velika razlika. Že v tem, katero ponvo kuharica izbere. Tisto, v kateri je malo prej cvrla osliča, ali tisto, ki se sveže sveti. In če potem nareže še jesenske jabolčne krhlje, z njimi obloži naravno opečeno meso in vse skupaj gratinira s sirom, se tudi dobrojedec ne namrdne ob pomfritu, ki se prav dobro počuti v svetli omaki, popravljeni z nekaj kapljicami vina.

Pravilno opeči jelena pa je že težje. Ker je trmoglav, torej ne voljan, je pomembno že to, kako je meso, da ni pretrdo, saj ni bilo - pravilno! - v nobeni paci, odrezano. Pa da omaka, bognedaj, saj smo v Emavsu, ni močnata, temveč takšna, ravno zato, ker smo v Emavsu, da se vanjo da lepo nadrobiti kruh, ki popivna njen rožmarinov okusov. Zraven pa so bili sirovi štruklji, ki so bili glavni krivec, da je na koncu padla več kot solidna ocena 3! Ne narezani iz rulade, ne razsušeni, ne trdi, temveč majhne kepe po vrhu skoraj lepljivega testa, ki se do sirove sredice ravno prav strdi. Jaz sem pa že mislil, ob poplavi štrukljastih prilog v naših gostilnah, da so slovenske kuharice izgubile recept za prave štruklje. A ne Emavsova!

Ker ni bilo zimskega sadnega ivja, sva zaključila pomladno. Tudi vigredne palačinke so dokazale, da v Emavsu nimajo le ene ponve, pa tudi z jajci ne varčujejo. Če bi dali v orehov nadev le ščep (več) sladkorja. In manj alkohola! Še dobro, da je Bistrica tako avtocestno blizu Mariboru. Tako me je bilo le sedem minut strah. Da me ustavijo policaji. Le kako bi reagirali, ko bi se pozelenel izgovarjal: "Pa saj nisem nič pil. Le vigredne palačinke sem jedel."



Komentar bralcev:

22. 2. 2008: najboljša gostilna v slov. bistrici


Dodatni podatki

Kako do tja:  Na začetku Slovenske Bistrice iz severne smeri; zavijte levo pri velikem sodu.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Vinarska ulica 3, Slovenska Bistrica

Telefon:  02 805 0830

Lastnik:  vodja: Slavko Muršič

Cene:  opisano kosilo je za dva stalo 4.550 tolarjev; jelenji zrezek 1600, goveji jezik 850, bržola poštenega vinarja 1400, palačinke vigred 450.

Jedi:
tradicionalna slovenska gostilniška kuhinja, ki pa skuša poudariti povezavo regije ter vin s hrano

Plus:
hitra in glede na povpraševanje dovolj okusna kosila, ki jim v Bistrici pravijo malica; sveže pripravljen a la cart, sirovi štruklji

Minus:
gostom skrivajo, kar znajo; premajhna ambicija, zaradi katere je vtis konfekcijski. Kot da kuharici ne bi pustili, da pokaže, kar zna

Dodatno:
vinska Klet Bistrica, letno 600 tisoč litrov vina

Leto obiska:  2004

Ponoven obisk:  hitro in poceni kosilo; če ne bodo le slikali, ampak slikano tudi ponujali



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND