Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (64 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
3 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 

Tonkin brule, ujet v čokolado z žametno glazuro


Jagnječji confit z zeliščnim cmočkom in kulijem rdeče paprike


Tuna v črnem sezamu s štiri omakami in testenima palčkama


Moderna hotelska restavracija, blizu mesta, pa vseeno dovolj stran

 
Pri Levu, Ljubljana, 4
Včasih krača, danes kračka

Pred več kot sto leti je bila furmanska gostilna. In to je še danes! Časi se pač spreminjajo, zato so bile včasih kočije, danes pa sta podzemna garaža in brezplačni taksi. Ker, tako kot so včasih jedli svinjsko kračo, jejo danes odojkovo kračko. Lev se, torej, ni spremenil. Še vedno enako izpolnjuje svoje poslanstvo. Zdaj, pravzaprav, spet. To je hotelska restavracija, kakršne so Levovi gostje vajeni. Po vsem svetu so si podobne, nekoč in danes. Zdaj tudi Ljubljana ni več izjema.


Kaj hoče popotnik? Poslovnež ali turist. Nivo! Znamenitosti, posebnosti, atrakcije so zunaj. V hotelu pa sveže brisače, čista postelja in natakar z metuljčkom. V hotelsko restavracijo gre, ker je lačen. In, ker je hotel njegov dom. Samo nobenih presenečenj, prosim. Širok pogled na ulico, ker se za steklom počuti varno. Majhne mize, ker je velikokrat sam. Kratek jedilni list, ker že ve, kaj bo. Hitrega kuharja, ker je vse drugo zapravljanje časa.

Tonkin brule za spomin na Ljubljano

Toda, nekaj mora vseeno odnesti s seboj! V tem mestu je prvič, nima informacij, ostal bo le kratek čas. Po čem se bo spominjal obiska v tujih krajih? Po letališču, receptorju, sobnem baru? Vsi so enaki, naj bo zdaj noč ali dan. Pa vseeno, bi morda še kaj sladkega?

Tonkin brule, ujet v čokolado z žametno glazuro, bi pravzaprav moral dobiti turistično medaljo. Kar vprašajte Levove goste, ki so že zdavnaj spet doma, kaj jim je iz Ljubljane ostalo (najbolj) v spominu.

Ko imaš v ustih ta okus, po vanilji, cimetu, klinčkih, mandljih, tako spretno zapakiran v najboljšo čokolado in prav dizajnersko modeliran, te noben priokus ne zmoti. Prav vseeno ti je, ker so (plinski) kamin ugasnili, ko si bil še tam. Ker si moral ves večer poslušati ameriški internetni radio in njegove bedaste reklame. Ker ti natakar ni pokazal všečnih sezonskih tedenskih menijev, pač pa le zimski a la carte (ker je pomladni še v pripravi…).

Za pozdrav je ocvrti regrat z gostim, smetanovim jogurtom tako obetal več pomladnega od jedilnega lista. Enako hobotnica z artičokami in limeto. Že kombinacija teh treh se sliši obetavno. Še posebej ko so artičoke tako mlade. Toda Lev še ni zaznal, da smo že maja, zato je ostalo na ravni vloženega srčka.

Enako se je godilo tudi tatarju modroplavutega (navadnega, gojenega) tuna z brizganim domačim kruhom. V grobo zrezanem tatarju je bilo toliko divje čebule, da tuna ne bi zaznali niti s sonarjem. Svoje k zakrivanju osnovnega okusa je dodala še sojina omaka, za nameček pa je izostal še učinek "brizganega" kruha. Mar ni bil to opečenec brez skorje?!

Je pa lepo… In zraven sta črna ter havajska sol. Pa na izbiro še wagyu govedina, patanegra pršut, jesetrov in sevrugin kaviar, jastog, tartufi, počasi kot confit, hitro kot paillard (tanki zrezki). Pri Levu merijo visoko!

Moderno obujanje stoletne tradicije

V ambientu steklo-pihanih luči, ki se kot zračni mehurčki spuščajo s stropa in s svojim lebdenjem umirjajo hektiko z ulice, je lahko kosilo z izbranim gostom pri Levu prav prijetna zadeva. Še posebej, če namesto "talitelinov", za katere tako nihče ne ve, kaj bi naj bili (najbrž tanki rezanci), z jastogom naročiš idrijski žlikrofe s treviškim radičem, zrezanim tanko kot čebula, kar je ustvarilo zanimivo omako, in s hitro opečeno teletino. To ni večerna predjed, temveč kar opoldansko kosilo.

Pečena gosja jetra s pomarančnim sorbetom pa "furmanska" klasika. Gostje takšnega hotela jih preprosto hočejo. To je kot standard, koliko mora biti široka postelja in kako hitro morajo biti popečena gosja jetra. Levova kuharja sta, torej, z njimi položila mojstrski izpit. Za kaj več pa v kombinaciji grenkobe pomarančne omake in sladkobe sorbeta ni bilo prostora.

A naj vas ne zavede(m). A la carte restavracija Pri levu je dobrodošla in prijetna ljubljanska kulinarična pridobitev! Jedi so lepe, skrbno načrtovane in izbrane. Izvedba krepko presega povprečje. Sestavine niso le modne in svetovljanske, temveč tudi kakovostne. Toda to je še vedno "le" dobra hotelska restavracija.

Sicer pa je to bil tudi Levov namen, ko so obudili staro tradicijo. Z mladima kuharjema so dobili nadebudna, ambiciozna in razgledana ustvarjalca, ki bosta skuhala še veliko odličnih jedi. A zdaj sta šele na začetku. Zato je tekst kritičen, ocena pa spodbudna!

Kot tuna v črnem sezamu… Veliko okusov, sestavin, toda malo čustev. Zakaj bi moral izbirati, katera omaka je boljša, sojina, gvakamole, kokosova ali mangova, če pa sem naročil tuno? Zakaj je v testeni palčki zimska zelenjava, če pa je maj? Zakaj lepo, tudi spretno, če pa te vroča jed pusti hladnega?

In jagnječji confit… Preveč tehnokratsko. Vem, največji kuharji si jed, ki se jim utrne v glavi, najprej narišejo. Tudi ta je zagotovo tako nastala. Toda, tudi največji jo potem poskusijo. Jagnje, kuhano v masti, sočno. Zeliščni cmoček sočen. Pečen (žal v fritezi) češnjev paradižnik sočen. Vse skupaj pa suho kot poper! O, bila je omaka, kuli iz rdeče paprike, zmajeva vijuga na robu krožnika. Da se ga je trdno prijela, je bil dober znak; da je krožnik pogret, namreč.

Zakaj obiskati?

Ne le popotniki, ki dobijo velemestni nivo. Ne le hazarderji, ki se jim je za vogalom nasmehnila sreča. Ne le sladkosnedi, ki jim je tonkin brule ena najboljših ljubljanskih sladic. Ne le poslovneži, ki se jim opoldanski meniji tedensko spreminjajo in ponujajo kakovost, ki si zasluži posebnega gosta. Konkurenca v Ljubljani je (še) večja!

Vino

Tudi vinska karta je hotelska. Da jo hitro preletiš, če so vsi tam. Hišni vinar Movia, vse slovenske dežele, vsi znani Slovenci pa še malo francoskih, španskih in italijanskih vin. Kot da je izvleček debelejše knjige, ki jo bomo listali prihodnjič, ko bo več časa. Saj natakarjevo prijazno povabilo: "Vse je na kozarec!" omili hotelske cene in omogoči pokušino.

Svojevrstno brezalkoholno pokušino pa omogoča več vrst (tujih) vod na karti, od 6 do 20 evrov. A le, če zahtevate najprej vinski list, šele nato pa natakarju odgovorite na vprašanje, katero vodo, z ali brez, bi.




Komentar bralcev:

20. 10. 2014: na podlagi menija TR14


Dodatni podatki

Kako do tja:  v hotelu Lev

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Vošnjakova 1, Ljubljana

Telefon:  01 432 70 89

www:  www.hotel.lev.si

E-pošta:  info@prilevu.si

Zaprto:  ni; odprto od ponedeljka do sobote med 11.30 in 01. uro, nedelja in prazniki med 12. in 22. uro

Kuhar:  Uroš Hribernik in Anže Gombač

Cene:  hladne predjedi 10 do 25, juhe 4 do 6, tople predjedi 9 do 16, testenine in rižote 12 do 27, glavne jedi 16 do 35, sladice 5 do 7; tedenski meniji - lahki 13 €, meni tedna 15 € in meni Pri Levu 30 €

Jedi:
moderna sredozemsko navdahnjena kuhinja

Dodatno:
hotel Lev

Leto obiska:  april 2010

Ponoven obisk:  ker bodo še napredovali



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND