Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (63 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Gorski krompir s tunovo botargo in rdečo čebulo iz Tropee


Vonj orientalskih začimb z malinami in kardamomovo peno


Ožgani kvarnerski škampi in karamelizirana čebula


Tadej Gašparin - za najboljši brancinov carpaccio mora biti mešanica začimb in poprov v idealnem razmerju

 
Pikol, Nova Gorica, 4
Umetnost morskega okusa

Povsod bi očarala njegova mesečina na ribniku, v kateri se svetijo lokvanji. Povsod bi lesena koča z jato umetnih rib na stenah delovala bolj elegantno od restavracije na strehi nebotičnika sredi oblakov. Povsod bi karpačo jadranskega brancina, ulovljen tisti dan in zrezan le z rokami očeta in sina, bil že več kot dvajset let na jedilnem listu. Povsod bi pred njim stali veliki avtomobili, v njem sedele mlade dame in starejši kavalirji, na krožnikih pa ležale vrhunske roparice morskih globin. Lahko bi bil kjerkoli. In povsod bi Pikol bil vrhunski!

Zato pa mu ni lahko… Ko v Pikola samo vstopiš, imaš prvi hod že za seboj. Potem pa na brezhibni pogrinjek postavijo še coperto na dolgem lesenem mostovžu. Ocvrt parmezanov bombon se na jeziku stopi v pravi umami (peti okus) in v črnem sezamovem škrniclju spenjeni hren še bolj izstreli pričakovanja. Dobro, da sta zraven košarica z dolgočasnim kruhom in paté zelenega popra, ki navdušenje povrneta v realnost. Saj bi sicer lahko bila tudi razočarana…

Tradicionalnost in nova spoznanja

Toda, to je umetnost! A za tiste, ki so jo pripravljeni plačati. Še do nobenega, ki je obljubljal več kot izpolnil, in ki je stal več kot je dal, nisva bila prizanesljiva. Pikol zato ni izjema.

Z umetnostjo je pač tako, da jo eni razumejo bolj kot drugi. Midva, na primer, nisva razumela souffleja iz bele čokolade. Zato sva poskusila še sama. Po tednu dni je bil zunaj sicer pečen, znotraj tekoč, toda izvedela sva predvsem, zakaj ga nobena (druga) gostilna nima. Ker nočejo, da je zunaj surov, znotraj pa mrzel.

Nisva razumela, ko nama je natakar natočil topli silveri white v šampanjski kozarec a povedal: "Proizvajalec priporoča, da ga serviramo v kozarec brez peclja, z ledom in pomarančo…" Nisva razumela, ko le na najini mizi ni bilo rož. Ko le nama ni svetoval mladi gospodar, pač pa sva dobila v roke jedilna lista, češ, te tri menije imamo. V italijanščini pa so pri sosednjih mizah ponujali dnevne posebnosti. Nisva razumela, ko sva plačala, a v tej ceni, umetnosti, vrhunskosti in ekskluzivnosti, ni bilo ne pozdrava iz kuhinje - sicer odličen pogrinjek to pač ni, saj se pozdrav ne zaračuna -, ne po štirih hodih drobnih slaščičarskih umetnij ali vsaj požirka… Ja, seveda, bila je pred-sladica. V obliki pomarančne arome, ki je, četudi s celim drevesom pomaranč, le(po) nadišavila roke.

Seveda pa Pikolova zgodba stoji. To so vrhunske sestavine, predvsem morske, pa olja, zelišča, začimbe in še posebej soli. To je servis, ki je predvsem profesionalen. In to so ideje.

Bovški krompir in sicilijanska botarga

A ta zgodba nima le poslušalcev in gledalcev, temveč tudi jedce… In ti si naročijo ožgane kvarnerske škampe. Pride mladi gospodar in prižge gorilnik z biološkim plinom. Šest majhnih surovih repkov, postrojenih pred prav toliko nitkami mlade čebule hitro dobi make-up, nato pa iz stekleničke z arganovim oljem kapne čeznje šest kapljic. In da je umetnost okusa popolna, doda Tadej še - tokrat radodarno - cvet iz Piranskih solin, ki ga je sam izdatno prekadil.

Ta jed iz šestih majhnih grižljajev ni bila le izvirna, temveč tudi - dobra! Toda tako, da bi je za 18 evrov pojedel še vsaj enkrat toliko.

Gorski krompir iz Bovca se je več kot odlično ujel s sicilijansko botargo in dokazal, da je lahko tudi najbolj preprosta sestavina, če je, seveda, kakovostna, vrhunska (in) umetnina. Povsem drugače od igre okusov med porom, ananasom in zbrincem. Trojka Jakobovih pokrovač je bila namreč najbolj povprečen krožnik večera, ki bi jo raje ocenjeval v kakšni "navadni" gostilni.

Skutne njoke z gratiniranimi (pravzaprav ocvrtimi) škampi in japonskimi algami (Hijiki) bi si pa še naročil! Če je pri drugih jedeh kuharica malo počivala in je bilo preveč prepuščeno pripovedovanju pri mizi, so bili njoki res tradicionalni recept, ki je "na naraven način upošteval trende svetovne gastronomije", pri tem pa ostal, predvsem, slovenski. Zvrhan krožnik tega pa si srečen.

Zato pa ni bilo sreče z glavnima jedema. Muškatna hobotnica v lastnem soku je brez dvoma jed s Pikolovim podpisom, ki ima rezervirano stran v antologiji slovenske kuharske umetnosti. A le, ko pomladí…, kar najina porcija ni. Ne le zato, ker se je hrustljavi por nekje izgubil. Manjkala je predvsem harmonija treh glavnih sestavin. Majhne hobotnice so bile sicer prijetno mehke, omaka pa preveč želatinasta, zaradi tega brezčutna, da je delovala egoistično na vrhu gorskega pireja, ki se je sicer v družbi botarge že izkazal. Olja oreščkov sibirske cedre je bilo preveč, delovalo je preveč sladkobno, namesto da bi starim koreninam dalo sok, je, torej, mlade preglasilo.

Manj od Pikolovega slovesa je ponudil tudi cvet kovača na trilogiji iz vijola krompirja. Krompirjevi žganci so bili najbolj izstopajoč del krožnika in njegovih okusov. V ozadje so potisnili lepe fileje kompaktnega kovača, da je to bil bolj zelenjavni kot ribji krožnik.

Vonj orientalskih začimb z malinami in kardamomovo peno je bil točno to. Dolga zgodba in kratek vonj. Morda pa sva (tisti večer) preveč pričakovala.

Zakaj obiskati?

Ker je v Sloveniji toliko gostiln, ki prisegajo na morske specialitete, ponujajo pa nobene. Pikol jih ima! Četudi to stane in četudi naju niso navdušili svojemu slovesu v čast.

Vino

Pikolova vinska karta ni le med največjimi, temveč tudi najlepšimi v Sloveniji, kar ne gre zasluga le Vincentu, temveč družini Gašperin, ki vin - kot premnogi - ne le hladi, temveč vanje tudi vlaga. Znani, a tudi manj znani vinarji, stari in zanimivi letniki, cene, ki se ne postavljajo pred jedmi. Čeprav, 5 evrov za hišno penino, ko je v trgovskem centru steklenica po 14 evrov?!

Silveri ni le hišno vino, temveč družinski vinar (tudi Lotos), zato ne moti, če je v degustacijskem meniju od sedmih kar pet teh vin. Lepo odkritje, k botargi, ki ne ljubi vin, je bil Lotosov sauvignonasse iz Kozane, 2004, pomladno aromatično živ, a z močnim ekstraktom in karakterjem. Od "tujih" je somelje dobro izbral rebulo Klinec, 2007, saj je s svojo eko filozofijo (ekološko grozdje, avtohtone kvasovke, nefiltrirano) in akacijevim dveletnim počitkom še nadgradilo "zelenjavnega" kovača.

Zanimiv del vinske karte so naravne mineralne vode, ki so razdeljene po "sortah": običajne, z več skupno raztopljenih snovi in magnezijeve.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  Po stari cesti proti Rožni dolini, levo

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Vipavska 94, Rožna dolina, Nova Gorica

Telefon:  05 333 4523

www:  www.pikol.si

E-pošta:  info@pikol.si

Zaprto:  torek in sreda; odprto od 12. do 15. ure in od 19. do 22. ure

Lastnik:  Boris in Maruška Gašparin

Kuhar:  Maruška Gašparin; somelje Tadej Gašparin

Cene:  hladne predjedi 15 do 25, tople predjedi 14 do 25, glavne jedi 20 do 25, sladice 6 do 7; degustacijski meniji 45, 60 in 90 €

Jedi:
avtorska kuhinja z vrhunskimi morskimi sestavinami

Dodatno:
ribnik v mesečini

Leto obiska:  april 2010

Ponoven obisk:  ker so lahko boljši



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND