Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (75 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Martin in Ksenija Mahorčič - sodobna interpretacija kraške in brkinske kuhinje


Skuta in pašteta - oljčno olje, tartufi in balzamična omaka


Orehova potica


Tart bele čokolade - vrhunsko slaščičarstvo v kmečki gostilni


Jelen, skuta, pašteta, pršut - veliko okusnega Krasa v majhnih grižljajih


Janjčkove ocvrte zarebrnice, z zeleno, ohrovtom in krompirjem


Domačno obnovljena stara kraška gostilna z novimi domačimi jedmi

 
Mahorčič, Rodik, 5
Najboljše je, kjer bi še

Podeželske gostilne so naše narodno bogastvo! Ne le zaradi preteklosti, še bolj zaradi prihodnosti. V njih gresta skupaj tradicija in kreativnost, spomin in radovednost, avtohtonost in razgledanost. To so gostilne, v katerih kuhajo vsako jed skupaj babičini recepti, mamine roke in snahine ideje. In, čeprav ima vsaka svoje posebnosti, drugačnost in dialekt, v vseh diši enako, po gostoljubnosti, domačnosti in iskrenosti. Mahorčič iz Rodika ni le ena takšnih, temveč ena najboljših slovenskih podeželskih gostiln! Zato ji podeljujemo še peti sonček!


PETI SONČEK ZA VLIVANCE IN GANACHE

Piščančja pašteta in sveža skuta … Koliko slovenskih podeželskih gostiln tako začenja predstavitev svojih dobrososedskih odnosov! In kolikokrat so ti sosedi isti kot vaši in naši, njihovi okusi, torej, enaki kot na popoldanskem izletu do najbližjega trgovskega centra?

Ravno zato je Mahorčičeva skuta, ki jo prekrivajo prozorno tanki oblanci poletnih tartufov, in obliva sladka oljčna grenkoba Dujčeve itrane, drugačna. Čeprav je le skuta, je tudi sveža, lahka in elegantna, kot piščančja pašteta, ki je polna in penasta, kremna in sočna, s sušenimi jabolki in zelenom Svetega Martina.

Vprašajte kulinaričnega kritika, kam je šel, ko je bil le lačen in nič radoveden, brez beležke in fotoaparata, zgolj z dvema urama nad snežno belim in skrbno zlikanim prtom, ko zunaj mimo drvi avtocesta, znotraj pa se v enakomernih presledkih, počasi, da je čas za pogovor in počitek hkrati, do užitka vozijo hodi družinskega porcelana, polni, hkrati, preprostosti in dovršenosti. Spomnil se bo pomladnih koprivnih vlivancev v omaki zelenih špargljev, poletnih zeliščnih štrukljev v omaki bakalarja, jesenskih raviolov z jamarjem v omaki goriškega radiča. Vedno so Mahorčičevi sloveli po svojih paštah in omakah, a zdaj so jih še pomladili, nadgradili, popestrili. Okusi so še vedno domači, znani, stari in iskreni, le da so še nežni in spenjeni, moderni in razgledani.

Vprašajte mimojedce poletnega mariborskega SladoLenta, kako so stoje, na dravski promenadi, z rokami in iz kartona, oblizovali prvi in pravi slovenski ”street food soufflé”. Tam, kjer so sosedje pekli čevapčiče, je Ksenija Mahorčič spekla sir in rožice s Krasa, da sta nastala živorumeni narastek Zidaričevega jamarja, obložen s pisanimi cvetovi s kraških travnikov, in dolga vrsta pred Mahorčičevo stojnico ob Dravi. A, seveda, eni najboljših slovenskih slaščičark, ki v Rodiku prireja čokoladne tečaje tako za znane chefe kot za nadebudne kuharje, še ni bilo dovolj presenečenja – za sladico ulične prehrane je ponudila tart karamele z vipavsko breskvijo in bezgom ter krokant s kraškim šetrajem! Mimojedci so se čudili sočni breskovi sredici in gladkem belo-čokoladnem ovoju, Mahorčičeva ta mlada, Ksenija in Martin, pa sta pojasnila: ”Sodobna interpretacija tipičnih kraških in brkinskih jedi!”

Nadrobljena babičina potica

Zato presenečenj pri Mahorčiču več ni. Gostje, ki so seveda stalni, zdaj že vedo, da tam, kjer sta bila vedno najboljši pršut in jota, divji prašič ni v gosti, težki in globoki omaki, pač pa v mehkem fileju in sočnih višnjah, s hrustljavo brkinsko slanino in pirejem z gorčičnimi semeni.

Zakaj bi se potem čudili orehovi potici po babičinem receptu, ki je z mandljevim drobljencem nadrobljena v pomarančno šodo omako, s kremo mlečne čokolade in kavnim sladoledom na mlačni osnovi?!

Tudi Ksenija Mahorčič je včasih pekla le klasične gospodinjske sladice. Potem pa je hotela več, zato je šla k največjim mojstrom v Italijo in Veliko Britanijo. Zdaj je ona mojstrica sladkorjev in čokolad, osnov in baz, zdaj so pri Mahorčiču na jedilnem listu, ki ga spiše vsak letni čas, tudi kreme, ganache, supreme in mousse. Najbrž najboljše slovenske podeželske sladice!

ČLANEK IZ NEDELA - februar 2010 (4,5 sončka)

Nežna rumena, zelo pastelna, kot da bi jo ustvaril kak zvezdniški chef, ki pozna trike, praške, molekule, ne pa domača kuhinja v majhni kraški vasi, ki bi jo burja že zdavnaj odpihnila, če ne bi bila vsa kamnita. A ti bučni njoki z dimljeno kraško skuto ne dišijo po porcelanu in kuharski brigadi, temveč po dimu, ki greje kraški prepih. Ta vonj je pristen, ta barva je živa in ta krožnik je le eden od mnogih, med na roko zrezano vipavsko feto in na eks izpraznjenim domačim brinjevcem, ki pri Mahorčiču navduši.

Skuta s črnimi tartufi in oljčnim oljem se sliši skoraj bahaško. A le do prvega grižljaja! Toda, če bi po njem zapisal, da je to bila najboljša jed dneva, bi se slišalo preskromno. Sveža kraška skuta z okusom oljk Vanje Dujca. V poplavi jedi s tartufi, ki so jih polne slovenske gostilne, je bila to olimpijska zmaga brez srebra in brona. Vsem drugim so gomoljike zgolj pribitek na ceni, le na tej skuti z Itrano (ne Itano…) pa so bile osnovna sestavina, ki je enakovredni spremljevalki povezala v vrhunski primerek nove slovenske kuhinje. Ko upoštevaš osnovna pravila - preprostost, tradicija, odličnost, poreklo -, je potrebna le še majhna ideja.

Odlične sestavine s poreklom

Manj je več, je tisto, kar krasi Mahorčiča. Na krožnikih ni gneče osnovnih sestavin, toda zato so vse odlične in s poreklom. Med njimi ni prerivanja za prevlado, zato je rezultat harmoničnosti pristen okus.

Majhne štručke imajo vso zgubano skorjo in zbledelo barvo. Toda videz vara. Moka je prva, le enkrat mleta med kamni, da je še vse zdravje v njej. Okus ni moden in brez noža za mazanje ne gre. Toda, ko na velike drobtine na debelo razmaže piščančjo pašteto, je v obeh toliko koncentriranih užitkov, da do popolnosti manjkata le še kapljica balzamične jabolčne omake in posušeni krhelj brkinskega jabolka. Škoda le, da je kapljic le za videz in sled, saj je grižljajev več.

Ob pršutu je tudi jelenov tatarski biftek, ki mu svežino daje reducirana višnjeva omaka, in Jamar, kravji sir, ki se je blizu, a čez mejo, v Praproti, v kraški jami, 80 metrov pod zemljo, staral šest mesecev, da je dobil debelo plesnivo skorjo in zrelo, aromatično, zeliščno sredico. S sladko marmelado iz rdeče čebule sta zaljubljeni par.

Kdor bi zloženko iz pašte, domače klobase, ohrovta in koromača imenoval lazanja, bi jo užalil. Pastičo je ravno na Krasu najboljši, še posebej, ko je v njem domača salsiccia in zelenjava potrdi Mahorčičev sezonski občutek. Kot sladkorčki so zvite testenine, v katerih je sirov nadev iz pikantnega Jamarja, ki mu sladko grenkobo dodaja omaka treviškega radiča. Kdaj bodo tudi drugi spoznali, da je najboljše takrat, ko bi še?!

Nič čudnega, da v dveh polnih prostornih sobah domačno obnovljene stare kraške gostilne mešanico slovenščine in italijanščine preglasi esperanto mlaskanja; nič čudnega, da stari gospodar zadovoljno izza šanka dirigira tem prijetnim zvokom, ki jim mladi gospodar, ki sicer v kuhinji pomaga mami (testenine) in ženi (sladice), dodaja še vinsko spremljavo. Nič čudnega, da si Mahorčič privošči kar tri proste dni na teden!

Bela čokolada, mango in ingver

Panirane zarebrnice kraškega janjčka so bile za glodanje. Ocvrti čips zelene je sveže hrustal, ohrovta in krompirja je bilo za majhna žličnika, zato vaškim psom ni ostalo veliko dela. Kriv, da se je tako cedilo po bradi, je bil mladi gospodar, ker pozna pastirja na Vremščici, zato so kotleti pod valovitim cvrtjem (prava temperatura maščobe) ostali sočni in mehki.

Le račje prsi niso bile takšne. Le njihovo meso ni imelo imena sosedovega dvorišča, zato je bila koža mehka, maščoba pusta, meso pa trdo. Toda vseeno je bila tudi račka novoslovenska; zaradi gostljate pomarančne omake, ki jo je dopolnil zvezdasti janež, nadgradil pa piranski solni cvet.

Tako kot so sladice še nadgradile vse okusno pred njimi. Saj kakšni snahi že uspeva, da taščo prepriča, da kremo zamenja s peno, pusti moko v omari in torto spremeni v tart. Toda, čez mamin štrudl ga pa še vseeno ni. Razen pri Mahorčiču… Čeprav tradicionalisti nikoli ne bodo izumrli, je tudi pri njih le še vprašanje časa, kdaj bodo tudi oni podlegli čarom tako oblikovanih sladic. To enostavno morate poskusiti! Ne, to morate najprej videti!

V letu 2010 slovenskim slaščičarjem ne bo lahko. Kajti pošteno in zelo se bodo morali truditi, da bodo premagali Mahorčičev tart iz bele čokolade s tekočo mangovo sredico in ingverjem

 ter lahko čokoladno karamelno torto s pasijonko in kandirano limono v družbi sladoleda iz črnega ribeza! Če je bil lani na tej strani sladki zmagovalec Francoz David Potier iz portoroškega Kempinskega, je letos to, zaenkrat, Ksenija Mahorčič!

Zakaj obiskati?

Mar nisva že dovolj hvalila? Prepričajte se, če sva pretiravala, sami!

Vina

Vinska karta je vzorčno lokalna in primorska. Primož Štoka se s teranovo penino sicer še išče, zato bo imel novi letnik zagotovo že manj odpremnega likerja. Marko Fon, četudi pravnik, pa že zna. Vitovska, 2006, je hladnim predjedem dodala svojo kraško dušo (Brje, Pliskovica), ki jo sonaravni odnos do trte, delno zeleno potrgane, da ji manjši pridelek koncentrira kakovost, še izboljša.

Čotarjeva malvazija, 2004, zelo kompleksna in resna, se je ujela najprej z dimljeno kraško skuto, potem pa še bolj z jamarjem v polnjeni pašti.

Vina, ki jih je izbral mladi gospodar, so samosvoj karakter izrazila že z barvo, ki je pri glavni jedi jantarne odtenke pripeljala do že povsem konjakovih v Mlečnikovi rebuli, 2006, še skoraj premladi, zato še malce okorni ob prvih požirkih, ki pa se je z dihanjem, ob janjčkovi pomoči, umirila in nato še ob sladici skrbela za začimbnost.





Komentar bralcev:

17. 3. 2013: resnično odlična hrana.
22. 10. 2012: Žal, veliko preslane testenine s tartufi, mogoče je kuhar zaljubljen.
11. 4. 2012: odlično!


Dodatni podatki

Kako do tja:  Iz ljubljanske smeri z avtoceste odcep za Lipico, potem po kažipotu za Rodik

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
kraško

Naslov:  Rodik 51, Kozina

Telefon:  +386 (0)5 680 0400

Zaprto:  ponedeljek, torek, in sreda; v četrtek in petek med 12. in 22. uro, v soboto in nedeljo med 12. in 23. uro

Lastnik:  Martin in Ksenija Mahorčič

Kuhar:  Ksenija Mahorčič

Cene:  hladne predjedi 5,20 do 8,30, juhe 3,50 do 5, tople predjedi 7 do 13,80, glavne jedi 12,20 do 28,10, sladice 3,50 do 8

Jedi:
nova kraška in primorska kuhinja

Dodatno:
v načrtu so tudi sobe

Leto obiska:  maj 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND