Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (60 od 100)


Gostilna ocenjena 6 krat

Hrana:
6 krat
Vina:
6 krat
Postrežba:
6 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
6 krat
Cena/kakovost:
6 krat

Ocenite gostilno
 

Pečena jagnjetina z domačimi svaljki in hrustancem za glodanje


Hobotnica čisto drugače in princeska z morskim nadevom


Tunov karpačo na beli polenti, in s tartufi


Tradicija je dolga četrt tisočletja, nova gostilna ob stari pa trideset let

 
Čubr, Križ, 2010
Za tri žlice in štiri vzdihe

Parkirajte pri cerkvi, ker na dvorišču je vselej premalo prostora. To sta, torej, kar dve dobri znamenji. Polna gostilna sredi vasi in zvonika, namreč. Da je tako blizu Ljubljani že četrt tisočletja, pa je še tretje. Kdor se v takšni konkurenci tako dolgo obdrži, pozna več odgovorov na vprašanje: \"Morsko ali mesno?\"


Pri Čubru gostom ni potrebno brati jedilnika. Ker Čubr ima svoje goste prebrane… Ne le, da natakar kar takoj vpraša: "Manj ali več časa?" temveč je tudi ponudba, ki nato nekaj ur prihaja na mizo, od majhnih do velikih krožnikov, tako prilagojena gostom, da tem na koncu ne preostane drugega kot da ugotovijo: "Pa se jim je bilo res pametno prepustiti…" Zaradi tega je Čubr poln. A zaradi tega mu do slovenskega gostinskega vrh(unc)a še kak sonček manjka.

Pri Čubru znajo z gosti

Še preden se prav začne, je na mizi kruh. Seveda, svež, domač, raznolik (ajdov s suhim sadjem, koruzni z ocvirki, makov, ki se je družil s tartufi in graham s čebulo) kruh še tako slabovoljnemu Slovencu pričara nasmeh in apetit. Pa četudi ga pri Čubru zaračunavajo (0,70 evra). Ali pa sva ga le preveč pojedla? Sicer pa, če bi bila zraven še domača jetrna pašteta s čebulno marmelado, je res vprašanje, če bi sploh dalje naročila…

Ko od šanka slišiš sosede, kako obujajo petdesetletne spomine, se na mizi znajdejo domači grisini, ki so sicer polnozrnati krekerji, premazani z blago hrenovo peno. Saj pravim, da pri Čubru znajo z gosti. Že takoj na začetku jih opijejo z močnimi vtisi. "To so naši hiti," napove natakar tri majhne kozarce, "ki najbolje gredo."

Brez ričeta se na Gorenjskem ne gre spat, pa čeprav se mu reče po novem ričota. S parmezanom in gobami, med katerimi so tudi črni tartufi, je to uspešno nadaljevanje utrjevanja všečnih a bežnih vtisov, ki pa jim takoj zatem resnost doda tretji Čubrov hit: telečja jetra na polenti. Le za tri žlice in za kar štiri vzdihe imajo vse, kar imajo veliki. Omaka je tako naravna, kot da so jo pripravili le za naju. Ker je bilo čakanje daljše od serviranja (drugod) vnaprej pripravljenih kuharjevih pozdravov, verjamem, da res. "Saj zdaj pa bo še kakšen večji krožnik…" želi potolažiti natakar, a se v nadaljevanju izkaže, da je to bila - najboljša jed dneva.

Tunov karpačo na beli polenti je bil - nerazumljivo - spet s tartufi, črnimi, sicer svežimi, lepimi, zdravimi, toda vseeno z vižo, ki bi že lahko šla v pokoj. Resnih jedcev ob njej ne zasrbijo brbončice. Že videno. Prevečkrat. Z rukolo, pinjolami, balsamicom in morsko spako vred. Ja, še enkrat sva jih dobila, na morski strani mize, v omaki, ki je s pinjolami oblivala grdobino in krompirjev pire. Če bi morali vedno in povsod jesti gomoljike, jih nihče ne bi hotel več nabirati. "Sami tartufi, kamor pogledaš, stopiš in povohaš," bi rekli.

Srnin karpačo na rukoli (spet) s parmezanom in balsamicom je imel ob sebi, kot inovativno domislico, sušene brusnice, ki pa bi se vsaj tako dobro počutile tudi pri zajtrku, v družbi kosmičev in sadja. Vseeno, zaradi odličnega kruha in voljne divjačine, ki ni bila podhlajena, so bili okusi složni in dopolnjujoči. Če le ne bi trpele oči… Zakaj preveč na enem krožniku? Parmezan, kis, olje, paradižnik, peteršilj, krogi, posip, oblanci… Saj so že tista jetrca s polento, v tako majhni posodi, vse povedala! Da je manj, seveda, več.

Jagnječja pečenka za še

Juhe so potem odpočile oči in potolažile okus. Škampova, s krutoni, sveža, polna, res morska, je bila boljša kot marsikje na obali, goveja, z res svežimi fritati, pa korektna, kot se za domačo gostilno sredi vasi in nasproti cerkve spodobi.

Čeprav gostilni, ki peče princeske, iz krhkega, tankega, valovitega testa, da jih napolni s hobotnico, ne smemo reči le domača. Če bi bila zraven penasta vaniljeva krema, bi manjkalo le še malo sladkorja v prahu, da bi nad vrata lahko napisali (še) slaščičarna. Skratka, dobra ideja, saj smo se hobotnic v solati res že naveličali; naredi vtis, a pričakovanje pusti nepotešeno. Slaščičarsko, ne pa gostilniško.

Druga topla predjed je bila zato le domača. Pravo gorenjsko, praženo kislo zelje, s kriškim želodcem, ki v takšni "slow food" Čubrovi pokušini sicer v jedčevem želodcu naredi veliko dela, a ocenjevati ga je potrebno pač samostojno. Torej le potrditev, da je Čubr boljši domač kot mo(n)den.

Če je bil glede tega do takrat še kak dvomljivec, pa se je ob glavni jedi tudi on predal. Takšno jagnječjo pečenko bi, namreč, še! In nikar ne pozabite tistih dobrih domačih pečenih svaljkov, ki se tako lepo objemajo z dušenim zeljem.

"Naša najboljša torta", čokoladna in brez moke, je bila predvsem rumova. Opito testo sicer ugaja prvemu (moškemu) vtisu, a s kremo, pretrdo in preveč iz hladilnika, da bi v njej zaznal kaj marcipanskega, ji zmanjka, da bi bila res - naj. Raje sva si res svežo "kremšnito" zavila še za domov.

Zakaj obiskati?

Čubr ni le dobra domača, vaška gostilna. Bližina Ljubljane in dolga gostilniška tradicija sta iz njega naredili preizkušeno postojanko, v kateri gostitelju ni potrebno zardevati pred gosti, saj bodo zadovoljni oboji, oni, ki si premalo upajo, in oni, ki si preveč. Če je vtis pred kritičnostjo, smo pa tako krivi mi, gostje. Ker to hočemo.

Vina

V domači gostilni je dovoljeno začeti tudi z žganim. Saj je Čubrova borovnička zelo likerska in ne omrtvi jezika.

Sodeč po slikah je nova Čubrova vinoteka lepa in bogata (zakaj pa čakanja gostom ne skrajšate s povabilom?!), sodeč po merlotu Sakside, 2004, pa se v njej tudi vina zelo dobro počutijo. Vino za krepke, domače pečenke, lepo zorjeno, harmonično, brez pretiravanja in eksperimentiranja. Ponosen merlot Vipavske doline.

Brez nevarnosti žeje pa se da pri Čubru zdržati tudi ob hišnih vinarjih. Vsekakor poskusite Ajtnikov cviček iz zidanice nad Trebnjim in vipavski sauvignon Martina Krapeža z Vrhpolja.




Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Regija:  Gorenjska

Značilnost:
regionalno

Naslov:  Križ 53, Komenda

Telefon:  01 834 1115

www:  www.gostilna-cubr.com

E-pošta:  info@gostilna-cubr.com

Zaprto:  nedelja in ponedeljek; odprto od torka do sobote med 12. in 22. uro

Lastnik:  Miha Potočnik

Cene:  hladne predjedi 6,30 do 7,50, juhe 2,20 do 3,30, tople predjedi 7 do 8,95, glavne jedi 7,95 do 23,70, sladice 2,90 do 4; mesni ali ribji degustacijski meni 42 €; opisano kosilo za dva je z vini stalo 94,15 €

Jedi:
tudi domače je lahko moderno, tudi na Gorenjskem imajo radi morje

Dodatno:
že od leta 1754; članstvo v Chaîne des Rôtisseurs

Leto obiska:  januar 2010

Ponoven obisk:  vsekakor, saj je vedno kaj novega



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND