Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (58 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
3 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 

Čokoladna kasata. Brez dvoma.


Florentinec. Iz rebraste ponve.


Ocvrti žabji kraki. Pazi, vroče!


Ljubljanska klet. Štajersko in primorsko vino.

 
Zgornji Kirn, Preserje, 3,5
Ješč moraš res biti

Še so prave slovenske domače gostilne! Stran od glavnih cest, zraven skednja, s straniščem z dvorišča, šankom, izza katerega vselej gospodar pozdravi, veliko kuhinjo, iz katere diši po goveji juhi, telečji pečenki in štrudlu, lončeno pečjo, ki je topla še od lani, sosedovim psom, ki se tukaj domače počuti, in mestnimi gosti, ki tukaj preživljajo svoje vikende in praznovanja. Zgornji Kirn, pod Krimom, 50 let tako.


Že juhe. Gobova, logično. Brez nje nam Slovencem jeseni živeti ni. Ne naredijo dobre gobove juhe (le) jurčki, pač pa - kuharica! Ker vrže vsakega pravo mero, s korenjem vred, ki se naj kar razkuha, in moko, pri kateri je pomemben pač občutek med prsti. Škoda le, da je bila v tako majhni skodelici.

In goveja, z rezanci, logično. Brez te kombinacije, za petek in svetek, še noben otrok ni zrasel v Slovenca. Res okus mesa, res domači rezanci, res jušna zelenjava, res gosta, res maščobna očesa, res nedeljska. Pri zgornjem Kirnu se je slovensko. Vendar v dialektu, ljubljanskem, seveda.

Ni se spremenil

Včasih je bilo le malo mešano, pol golaža in pol vampov, ker se je v gostilni pilo, doma pa obedovalo. Takrat, ko je bilo do Ljubljane še predaleč. Ko se je približala, ker so mestni dobili apetit, po deželi, izletih, družinskih nedeljah. so prišle krače, pečenke, cvrtje. Ko pa se (nam) je končno odprl svet, je zgornji Kirn naredil, kar ni uspelo drugim. Ni se spremenil!

Še vedno so krožniki vroči. Še vedno gre hitro, toda ne prehitro. Še vedno je pri mizi, namesto jedilnega lista, gospodar. Pravzaprav dva. Še vedno se največji izbirčnež težko dvigne izza mize, še vedno se največji jedec poslovi z vrečko "za psa". Še vedno je, torej, špinačna lazanja, še vedno je v njej preveč močnatega bešamela, še vedno nima pokončne drže, toda še vedno je dobra, da si jo gostje zadovoljno naročajo znova in znova.

V tem je Kirnovo mojstrstvo. Ker ne preseneča. To pusti tistim, ki ne znajo niti treviškega radiča opeči. Pod Krimom pa je v ponvi dovolj vročine, da je hiter pri mizi in hrustljav na jeziku, ravno prav olja, da je svetleč in dišeč, ne preveč pršuta, da žeja ne pogasi apetita.

Ješč moraš res biti. Morda pa je ravno to največja Kirnova odlika; na koncu si vsak k jagodam, pa četudi decembra, naroči še zvrhano smetane. Pospravila sva kruh, juhe, po dve predjedi, veliko mesa in (pre)malo solate, se posladkala, odpeljala, doma pa ugotovila: "Le zakaj sva si le en sirov zavitek zavila?" Želim le povedati, da se prava domača hrana pač - rima.

In prime na nebo… Seveda, najboljša pri pohanem je obleka, ki je najslabša tam, kjer se nihče z njo ne opeče. Nič ni postano, čeprav je tudi pogreto. A, kar se cvre, ima vrsto čakajočih. Žabji kraki, z žlico majoneze, ki ni skrivala, da je iz trgovine, pa so bili dobri še zaradi nečesa. Mar niso roke boljše od vilic, ko je domače? Ko njej v naročju spi kosmatinec, on pa si da pol krače zaviti. Zanj in zanj.

Najboljša slovenska kasata

Morda se je panada prehitro slekla, morda so bili žabji kraki še poskočni, morda solata ni bila iz domače vasi, morda… Toda, se je kdo pritoževal? Je bil kak stol prost? Ali nisva prišla na vrsto šele v drugi rundi, ko so stalni že odšli pred televizor? To je dobra slovenska gostilna, pa naj kritik piše, kar hoče! Zato, ker ima lačne goste! Zato, ker ima zadovoljne goste. Zato, ker ima stalne goste!

In, seveda, zato, ker je to slovenska hrana! Pa kaj, če je piščanec dunajski, biftek pa florentinski. Saj ni tako velik kot v Toskani… A zato ni pečen na kuhinjskem žaru,  ki je dober le tam, kjer je vse fast. Zato ima rešetkasti žig, ker je pečen v rebrasti ponvi, torej skupaj s sokom, ki pa ni za pit, saj je meso, ki se je paslo na Štajerskem, viselo dva tedna, preden ga je gospodar kupil na ljubljanski tržnici. Točno, zgornji Kirn ima zraven gospodarsko poslopje, toda iz njega ne muka, saj sodi vabijo, da se lahko le jucka… To je domača gostilna zato, ker se še danes kuha tako kot se je na deželi vedno. Ker je krompir tako hrustljavo zapečen, da je svetleče rumen, ker je telečja krača tako sočna, da se še gospa, ki je pod Krim prišla v visokih petah, z roko zadovoljno obriše okrog ust, ker je ob njeni krači toliko soka, da tudi on, ki je hotel še na Krim, prime četrti kos kruha.

Najboljše pa pri zgornjem Kirnu pride (šele) na koncu. Dobra taktika, da se ti gostje vračajo. Dobra kasata, da na spletni strani - lepo! - piše: "Brez dvoma najboljša v Sloveniji!" Seveda, drugi pravijo temu parfait. Vseeno, pod Krimom je res dobra! Ni umetnost le to, da najdeš jed, ki postane tvoj zaščitni znak. Umetnost je tudi to, da te ne premaga dolgčas, ko jo moraš leta in leta pripravljati vedno znova in znova. Kot zavitek. Jabolka so sladka in kisla, vlečeno testo je tudi popoldan še sveže in voljno, pri rumu ne uporabljajo naprstnika, sladkor v prahu pa se pokadi pod nos. To je, končno, odličen slovenski štrudl!

Zakaj obiskati?

Ker se na koncu: "A kavo tudi pijete?" gospodar še pohvali: "Te sem pa sam spekel!" Masleni piškoti so pestrih oblik, a topijo se vsi enako in sladko. "Dobro", da vse slovenske gostilne niso takšne. Kajti, kdo bi potem sploh še kuhal doma?

Vina

Vinsko vprašanje v pravi domači gostilni je pač samoumevno: "Rdeče ali belo?" Le tistim, ki se ne odločijo kot iz topa, pa še: "Kakšnih deset buteljk…" Morda pa je zato tako prijetno, ker eni kozarec držijo za trebuh, drugi za pecelj, ker gospodar na mizo postavi teran Borisa Hlače iz Kazelj, druščina pa prazen bokal vrne rekoč: "Še pol refoška!" Ker je bel sauvignon s Črnkove kmetije v Jarenini pač le: "Štajerc." Torej polsuh. Drugačen bi bil v domači gostilni "prekisel".




Komentar bralcev:

7. 10. 2012: izredno okusno meso, telečja pečenka, se topi v ustih, stane pa le 7 eur, definitvo več kot vredno denarja, kar ne morem reči za spodnji Kirn, ki je močno precenjen, telečja pečenka pa stane 20 eur. odlične so tudi juhe in kasata.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Ljubljansko barje

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Kamnik pod Krimom 60, Preserje

Telefon:  +386 (0)1 363 1013

www:  www.gostilnazgornjikirn.si

E-pošta:  info@gostilnazgornjikirn.si

Zaprto:  ponedeljek in torek; odprto od srede do nedelje med 12. in 22. uro

Lastnik:  družina Kirn

Kuhar:  Majda Kirn

Cene:  hladne predjedi 6 do 8, juhe 2,70 do 3, tople predjedi 5,50 do 7, glavne jedi 6 do 18, sladice 3 do 4

Jedi:
slovenska kuhinja za mestne jedce

Dodatno:
60 let družinske tradicije

Leto obiska:  december 2009

Ponoven obisk:  z veseljem



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND