Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (65 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Panakota in čokoladni torti - ne slaščičarsko, temveč domače


Jurčki, bela polenta, dušena čebula in fige - v Brdih se da tudi brez mesa


Njoki z ličnico - stara jed v novih krožnikih, ker poskusiti je potrebno čim več


Uroš Klinec in odprto ognjišče - stara kuhinja, mladi kuhar, uležano meso

 
Domačija Klinec, Medana, 4
Brata v kuhinji, kleti in hlevu

Čeprav formule in zagotovila za uspeh v gostinstvu ni, je vseeno najbližje temu kratek odgovor, ki pa ima veliko imen: družina! Kajti, res je, družinske gostilne so najboljše. Toda, še boljše so - dvodružinske! Takšne, kjer sta brata v kuhinji, kleti in hlevu, ženi med gosti, otrok pa je toliko, da je ob vsakem obisku kakšen več. Vrata so zato visoka in široka, terasa je polna in razgledna, ognjišče pa odprto in vedno toplo. Klinec, v Medani!

Pogled je res takšen, da še tisti, ki pridejo v nedeljo nenaročeni a lačni, niso jezni. Sosedov pes je sicer že leta na verigi in okoliški arhitekturi se še poznajo stari (socialistični) časi, toda včerajšnji dež je opral tihožitje, da se razgledajo vse do Dolomitov in gredo iskat srečo dalje po vasi. Medana je včasih imela le eno gostilno in dve sobi. Odkar so njeni vinarji ponesli sloves o slovenskih vinih po celem svetu, je to najbolj znana slovenska turistična vas, v katero vodi prava vinska božja pot. Gostiln in postelj je vsako jesen več, toda veter, ki pridno suši pršute in šalame, zaenkrat še uspešno kljubuje množičnosti. Ne le Klinec, Medana nasploh uspešno neguje gostoljubnost, prijaznost, domačnost. Tukaj so vsi stari gostje.

Osemnajst kilogramov fet

Ko je sonce, je vrt, prostorna terasa nad vinogradi Brd in Collia. Ko ga ni, sta dve kmetski izbi, kot sta včasih bili. Vsak, ki pride, postoji pri šanku, vsak ki gre, še eno reče ob šanku. Kuhinja je majhna in v njej je še vedno nona. A prava Klinčeva posebnost je odprto ognjišče, ki ima svojo sobo in ki ga greje izključno trta.

Za pozdrav je sveža kozja skuta, čeprav pršut na sosednji mizi tako mikavno diši. A treba je po vrsti, saj se začne z malvazijo iz akacijevega soda. Aleks ima v kleti še češnjeve, murvine, hrastove sode, Uroš pa izpod strehe ne spusti pršutov na mizo, dokler niso zorjeni tri leta. Sveža malvazija je aperitiv, ki še bolj zažeja. Zato čaka že sivi pinot, 2006, tudi iz akacijevega sodčka, a sedem dni maceriran, s kožicami fermentiran, skoraj rožnat, da se tudi barvno ujema z rdečo peso, kot dih tanko, ki služi za podlago drobnim rezancem mariniranega govejega jezika. S svežim belim kruhom jed, ki pokaže, da pri Klincu dobre sestavine potrebujejo le preprosto idejo.

Na drugem krožniku pa, končno, pršut, osemnajstkilska taca, gosto marmorirana, z debelo in sladko maščobo. Enkrat bom šel h Klincem samo na pršut! Trgal bom fete po dolgem in jim pustil, da se bodo topile na jeziku. Enkrat se ga bom preobjedel. Da me potem ja ne bo zamikalo naročiti ga še kje drugje…

Čeprav bi nekateri, žal tudi odločilni, v vasi hoteli mestni parfum, majhni črni pujski brezskrbno skačejo v veliki ogradi nad vinogradom. Čeprav nekatere moti celo kompost na travniku ob cesti, je Medana še vedno kmečka vas, pa čeprav vsak vikend vse leto doživlja turistično invazijo slovenskih in italijanskih "suvov" (v hribe je pač treba s terencem…). A to je le in prav zato, ker je (še vedno) tako pristna! In, ker pri Klincu skuhajo le to in toliko, kar imajo. Ne, to ni vrhunska gostilna. Tukaj je "le" vse dobro.

Toda, zato si je potrebno vzeti čas. Nič ne gre hitro, saj ni množično. To ni gostilna za mimojede. Raje rezervirajte, da vam ne bodo rekli: "Žal…" Bi bilo škoda, saj se pri tretjem hodu akaciji pridruži še murva, v beli queli, 2002 iz šardoneja, tokaja in rebule. Pa čeprav ob juhi, iz muškatne buče, ki se v sredici belo vleče. Dimljena (italijanska) skuta, skupaj z jurčki, je domislica dneva, ki bučno juho, brez katere te dni ne gre v nobeni slovenski gostilni, ki ve, da se je začela jesen, povzdigne v sam jušni vrh. Klinec je turistična kmetija, zato se ne trudi s penicami, toda juha ni le gosta, temveč tudi kremna, in skodelica je takšna, da je gostom iz Ljubljane in Trsta všeč.

Ličnica z njoki none Drage

Vina Aleksa Klinca so praviloma macerirana, toda da se še bolj. Zato so k rižoti ponudili še soseda, Nanda (Andrej Kristančič). Njegova rebula, kar 15 dni na rdeče, je ena najbolj prepoznavnih med briškimi rebulami, ki se ne zmenijo za francoska pravila, pač pa raje listajo po davni vinski zgodovini. Nič čudnega, da je ob takšnem vinu rižoti z jurčki zmanjkalo moči… Ali pa je bila ta jed za Klinca, ki se spretno suče med starimi briškimi jedmi, preveč modna?

Zato pa so bili njoki none Drage, priljubljena stalnica pri Klincu, tako krepki v okusu, da bi zlahka nadomestili tudi glavno jed. Goveja ličnica pohorskega goveda (ekološki Pohorje beef) se je na Primorskem z dolgim kuhanjem razpustila v polno, krepko omako, ki je oblila nežne in majhne njoke, sočne, a še dovolj elastične, da se niso kar takoj stopili. Saj bi bilo res škoda ob toliko omake, ki jo je bilo na koncu potrebno še s kruhom pomazati. In, seveda, poplakniti. Rdeča quela, cabernet sauvignon, cabernet franc in merlot, 2005, iz češnjevih sodov, je že elegantna in mehka, čeprav bo čez nekaj let še bolj.

Sprehod po Klincovi kleti je sklenila, logično, Mora, 2003, sortno enaka queli, toda le takrat, ko je letnik takšen, kot obeta letošnji mošt, najprej leto dni v malem češnjevem, potem še dve leti v velikem hrastovem sodu. Harmonično, zelo žametno, toda ne spijte ga preveč. Naj ostane še kakšnih deset let!

Glavne jedi pri Klincih prihajajo z žara, pod katerim Uroš Klinec kuri izključno s trto. Meso dobiva tako še dodatni okus, podobno kot ga dajejo vinu nehrastovi sodčki. Telečji kotlet je bil nekaj posebnega, saj so ga na škofjeloškem hranili z mlekom, da je bil še bolj sočen in nežen. Tudi pohorski rostbif ni podlegel epidemiji, ki ga v marsikateri gostilni spremeni v žagovino, čeprav bo to meso še potrebno masirati in zoreti, preden se bo lahko kosalo z najbolj znano volovsko konkurenco iz daljnih dežel. A saj je bila zraven dušena čebula s figami, ki je oblivala zapečeno belo polento! Ne, ne bo vam hudega!

Ali pač… Kako po vsem, od pršuta do biftka, še najti kaj prostora? Dobro premislite, kajti panakota je z grozdjem z latnika (brajde) na vrtu, torti pa sta dve in dveh barv, čokoladni in z mandlji.

Zakaj izbrati?

Klinec ni modna gostilna, čeprav je in, če ste tam. Klinec ne raziskuje in kreira, čeprav še niste pili iz takšnih sodov. Klinec ni za vsak dan, čeprav je tam vedno prijetno. Klinec, skratka, ni le hrana, čeprav se boste tako najedli, da boste še prespali.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  sredi Medana, takoj za cerkvijo

Značilnost:
briško

Naslov:  Medana 20, Dobrovo

Telefon:  +386 (0)5 304 5092

www:  www.klinec.si

E-pošta:  klinec@siol.net

Zaprto:  od ponedeljka do četrtka odprto le po dogovoru, sicer petek med 19. in 23. uro, sobota med 12. in 15. uro ter med 19. in 23. uro, nedelja med 12. in 16. uro

Lastnik:  družina Klinec

Kuhar:  Uroš Klinec

Cene:  hladne predjedi 6 do 8, juhe in mineštre 5; tople predjedi 7, glavne jedi 12 do 16, sladice 5

Jedi:
tradicionalna briška kuhinja

Dodatno:
prenočišča, lastna vrhunska vina

Leto obiska:  oktober 2009

Ponoven obisk:  Medana vabi



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND