Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (66 od 100)


Gostilna ocenjena 5 krat

Hrana:
5 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
4 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
4 krat
Cena/kakovost:
4 krat

Ocenite gostilno
 

Žabin rep z veliko tartufate - če pa gostje to hočejo


Jed z največ podpisa - krpice in račka


Pet krožnikov za eno jed - šparglji in lisičke


Všečne niso le jedi, temveč očitno tudi Cubov dizajn

 
Cubo, Ljubljana. 4
In naslov glavnega mesta

Kam greva? \\\"V Cubo!\\\" Zakaj? \\\"Ker imajo svoj parking!\\\" Saj lahko greva s taksijem… \\\"Ker me natakarji poznajo!\\\" Mene pa ne... \\\"Ker imajo dobra vina!\\\" Če pa voziš... \\\"Ker je polno!\\\" Kako pa bova potem dobila mizo?... \\\"Ker so vsi tam!\\\" Kaj nisi povabil le mene?... \\\"Ker imajo najlepšo knjigo!\\\" Mar bova brala?... Vedno se najde kak razlog za obisk Cuba. In ta ni (le) hrana. Pa ne, ker ne bi bila dobra. Zato, ker je drugih razlogov več.

Stoli? Natakar? Vino? Arhitekt? Lokacija? Krožniki? Kaj odloči, da je ena gostilna polna, toliko pa praznih? Kaj odloči, da v eni gostilni hočejo biti vsi, v drugih pa nihče? Kaj odloči, da se o eni govori, o drugih pa molči? Kaj odloča popularnost? Zakaj je, skratka, Cubo tako in?

Sladice za novo slovensko kuhinjo

Če bi poznali formulo, bi bilo gostinstvo preprosto. Tako pa ni… Zato se raje posvetimo hrani. A potem je v Cubu potrebno začeti na koncu. Cubove sladice so, namreč, za 5! Ne le za branje in gledanje (kmalu bi naj izšla druga knjiga!), tudi za jest. Če je Cubova "slana" kuhinja všečna gostom, ki bolj kot na vsebino stavijo na obliko, zato si ne privošči eksperimentiranja in kaže kreativnost raje pri jedilnem servisu in polaganju jedi nanj, kot pa pri zidanju nove slovenske kuhinje, pa so sladice prav slednje! Čeprav je to fusion, ki iz celega sveta nabira najboljše, podobno kot Cubova vinska karta, pa kubovci dajejo s knjigo in slaščicami najbrž najbolj prepoznaven prispevek prav novi sladkosnedni slovenski kuhinji. Oziroma, kratko in jedrnato, če so slane jedi na ravni panakote in tiramisuja, sladice razbijajo prav ta dolgčas sodobne slovenske gastronomije, ki štrudle pogreva v mikrovalovkah, smetano pa kuha iz vrečk. Pozabite na to v Cubu!

Toda, zanimivo. Ali pa ravno zato. Še najmanj dizajna je v Cubu v - sladicah. Zato, ker je temveč okusa! Slivova pita z marcipanom. Nekam potlačen trikotnik, ves temen v temni omaki, na dolgočasnem belem krožniku z navadnim vaniljevim sladoledom… Toda, ta pita je topla, sočna, polna, dobra. Slive in marcipan se odlično ujamejo, svoje doda krhko testo in - ja, včasih ni potrebno čisto nič eksotike, včasih je najboljša "navadna" vanilja.

Čokoladna tortica v objemu tropskih sadežev. Spet vse temno na njej in pod njo. Spet sladoled, a tudi pena. Če nisi Janez Pukšič, te tortice ne moreš poslikati niti z očmi. Pa še luči v Cubu so tako pridušene. Toda, lahko jo poješ! Zelo hitro! Boste videli. Igra okusov in fuzije, ki spominja na polno bakino torto iz Dalmacije ali celo Vojvodine, na poletni dopust na tihomorskih otokih, na televizijsko oddajo ameriškega kuharja, na preveč polnjeno orehovo potico, v kateri ni prostora za testo.

Dobre sestavine, spreten kuhar, znane jedi

Gratinirani jakobinki. Oči so rekle: "Aha, spet…" Toda nos jim je požugal: "Ne sodite prehitro!" In res, usta so mu pritrdila: "Cmok…" Ne, to ni trikrat ubita školjka z zažganim sirom. Pokrovača je ohranila sočnost, ker jo je sir obvaroval prevelike vročine, njemu pa, da ni trpel žeje, sta pomagala vino in paradižnik. In Cubo je že takoj na začetku povedal: dobre sestavine, spreten kuhar, vsem znane jedi.

Najbrž je bila letina zelenih špargljev letos tako dobra, da so še pol leta pozneje na septembrskem jedilniku… Toda, v ustih so bili čvrsti, v očeh bleščeče zeleni, v jedi pa vljudni, saj so sladkost prepustili velikim garnelam, sezono pa lisičkam. In Cubo je povedal: rad sem všečen in dopadljiv. Čeprav je tudi presenetil. Na krožniku je ponudil več kot obljubil na papirju! Pravzaprav kar na treh, saj so bile na velikem, za katerega so bili natakarji najbrž v uku pri natakaricah na Oktoberfestu, še tri majhne skodelice s tremi omakami: oljčno olje z jurčki, bazilikin pesto in omaka na osnovi soje, ki je spominjala na kruh s pečenkino mastjo.

Če želiš biti dopadljiv, potem se nekaterim sestavinam v naših modnih gostilnah enostavno ne smeš izogniti. Ena med njimi je vsekakor hobotnica. Cubo jo ima, seveda, v solati, a tudi v špagetih. Potem pa je odvisno le še od meseca, kaj je zraven. Za september so se kubovci odločili, da je to lisičkin mesec. Kaj pa so delali potem junija in julija? Kakorkoli, kombinacija je, spet, dobra. Cubo je povedal: to, kar imajo vsi radi, pripravimo mi lepše.

Tudi boljše? Če bi Cubo hlastal po petem sončku, bi bil nor… To je točno formula, ki polni! Dizajnerski ambient, rezervirano parkirišče in lepi krožniki.

Je zato kuhar v krpice - z račko, hruškami in bučkami - namesto jesenske buče zamešal poletne bučke? Z muškatno bučo bi bila ta jed še za troskok boljša. Cubove testenine niso razkuhane, Cubove sestavine niso ubite, Cubove jedi niso dolgočasne. Cubovi kuharji ne delajo začetniških napak. Skuhajo točno to, kar jim dizajner določi. Točno to, kar Cubo polni. In kdo pravi, da ne bo buče oktobra? Ne muškatna, kar hokaido ali butternut.

Kako malo je potrebno, da si všečen, sta pokazali glavni jedi. Sicer pa je tudi natakar na pripombo, da je Kantejev macerirani sauvignon premrzel, priznal: "Naši gostje tudi rdeče pijejo močno ohlajeno…" Potemtakem tudi morska žaba ne potrebuje veliko. Malo smetane, veliko tartufate in krompirjev pire v obod. Če je pire grudast, nič hudega, ne nazadnje s tem pove, da ni iz vrečke, pa tudi hitrost je v teh hitrih časih pomembna, mar ne. Res, po štiri hode sva oddelala v dveh urah. Čas je denar. Yes!

Taljata na rukoli ni bila pečena v kosu in potem narezana. Pa tako sem si jo želel… Hitro popečene tanke rezine pljučne me niso mogle potolažiti. Prava tagliata se dela iz stejka. Žalost sem moral utopiti. Mišičasti modri pinot selekcija 2006 Marjana Simčiča mi je pri tem dobro pomagal.

Zakaj obiskati?

Če ste yes generacija, je tako obvezno. Če niste, pa ste zagotovo radovedni. Ne nazadnje, sladice so za 5, vse drugo pa za štiri, torej vam ne bo žal. In morda vas opazijo.



Komentar bralcev:

16. 12. 2010: Res zelo drag mi je Boštjan s svojo neskončno ljubeznivo energijo in neskončno ambicioznim pristopom \\\\\\\"gremo dalje, nikjer se ne ustavimo\\\\\\\". Toliko bolj, ker je nekoč nekje naletel na finančne maherje/barabe velikega kova, ki so mu razsuli lepe sanje, pa se mož v črnem kljub tmeu še vedno vsak dan trudi po najboljših močeh. A treba je reči bobu bob. Že precej časa (od razblinjenja njegovih sanj dalje) vedno vnaprej vem, kaj bom pri Cubu naročil. Od predjedi do ristretta. Ker so se nekdanja kreativna kulinarična iskanja ustavila v slepi ulici razmerja cost:benefit stalnih nezahtevnih in vedno bolj varčnih gostov. Še veliko huje je pri vinu. Čudovito vinsko karto, ki so mi jo nekoč fantje s ponosom potisnili v roke (ker so skupaj z Gorjakom zasnovali tisti hip najbolj vsestransko v Sloveniji), zdaj raje skoraj skrijejo pred menoj in mi jo na zahtevo prinesejo s poklapanim izrazom na licu. Ker vedo, da lahko predlagam nekaj deset vin s seznama, za katera bodo morali priznati (takoj ali čez petnajst minut po \\\\\\\"ogledu zalog\\\\\\\"), da jih \\\\\\\"trenutno\\\\\\\" ni. Vinska revščina je pravi izraz za aktualno stanje! Sram naj bo nove (so)lastnike, da so vrhunski Boštjanov koncept izpred štirih, petih let sesuli na raven dobre kuhinje standardnih in stalni nezahtevni finančno-estradni publiki poznanih jedi, ter ozk ega repertoarja slovenskim nouveau riches poznanih in ljubih vin. Resnično upam, da bo Boštjanu uspelo uiti, tako ali drugače, železnemu objemu profitno orientiranih eno-gastronomskih bebcev, s katerimi se je po sili razmer znašel v navezi. Dotlej pa naročam morski tris in žabo s pirejem s tartufi, od vin pa kar je še ostalo... In sem žalosten.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Žale, Zeleni trikotnik

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Šmartinska cesta 55, Ljubljana

Telefon:  +386(0)1 521 1515

www:  www.cubo-ljubljana.com

E-pošta:  info@cubo-ljubljana.com

Zaprto:  nedelja; odprto od ponedeljka do sobote med 12. in 22. uro

Lastnik:  Boštjan Trstenjak

Kuhar:  Borut Pugelj

Cene:  hladne predjedi 9 do 13, juhe 3, tople predjedi 10 do 11, testenine in rižote 11 do 15, glavne jedi 18 do 26, sladice 4 do 5

Jedi:
moderna sredozemska kuhinja

Plus:
odlična mednarodna vinska karta, rekordnih 24 vin na kozarec

Dodatno:
knjigi Cubo Slaščice in Cubo doma

Leto obiska:  september 2009

Ponoven obisk:  saj bo kmalu nova knjiga



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND