Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (60 od 100)


Gostilna ocenjena 9 krat

Hrana:
9 krat
Vina:
7 krat
Postrežba:
9 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
9 krat
Cena/kakovost:
9 krat

Ocenite gostilno
 

Rahel čokoladni kolač se lepo razlije


Mlada srna v obleki iz bučnih semen in pražen krompir


Svinjski vrat z zeliščno skorjico in gluhi žganci


Kukljeva gostinska soba je ena najlepših na Slovenskem!

 
Pri Kuklju, Velike Lašče, 3,5
Jedi iz Trubarjevega časopisa

Ko vstopiš, tako diši po gobovi juhi, da še nobenemu ni uspelo. Da bi se ji uprl, namreč. Prava slovenska gobova juha! Z majhnimi maščobno-zeliščnimi očesi, z ravno prav kisle smetane, da ni bela, z drobno zrezanim krompir, ki jo zgosti, z jurčki, ki so čvrsti, saj so iz dolenjskih gozdov, kjer se je jesenska letina pravkar začela. In, seveda ter predvsem, z njihovim vonjem, ki ga je polna vsa Kukljevina. Toda dobre gobove juhe kuhajo na Slovenskem še marsikje. Tudi gobe nabirajo, ne le odmrzujejo. In ne pomagajo si z vrečkami ter moko. Zakaj je prav Kukljeva nekaj posebnega? \\\"Naša je s cvičkom! On jo najboljše okisa.\\\"


Kuhinja je nova, veceji so moderni, kmalu bo slaščičarna, saj je bila včasih tam pekarna, čez nekaj časa bodo tudi sobe. Naložba je bila velika, trajala je dalje in stala je več od predvidenega. Za to je potrebna velika hrabrost. Ljubljana sicer ni daleč, toda cesta je počasna in polna. Velike Lašče so nam dale slovenski jezik, toda gostilna ne živi od spominov, temveč od vsakodnevnih gostov. Gostje pa vemo, kakšni smo… Jeseni beremo: "Nadevana jerebica v brinovi omaki s pretlačenim kostanjem in snopičem iz rdečega zelja." Pozimi: "Kašnata povitnica z ohrovtovimi rezanci in mlinci." Spomladi: "Žabe v špargljevi juhi." Toda, ko pridemo poleti, naročimo: "Govejo juho, telečjo pečenko in pražen krompir, prosim!" Toliko o slovenski hrani in slovenskih jedcih.

Gluhi žganci, ki jim ni para

V časih Vanje Damjanič ena najbolj pristno kreativnih slovenskih gostiln se pod ta mlado ni modernizirala le gradbeno, temveč se tudi jedilni list bolj prilagaja vsakodnevnim jedcem. Čeprav imajo Kukljevi še zmeraj "telerflajš" babice Lojze, ob gobovi pa še bučno z ingverjem in hladno sadno, pa ob gluhih štrukljih s slano lešnikovo polivko ali sladko medeno z orehi še ajdove, dolenjske in krompirjeve, ter ob teličku košute po lovsko z brusnicami še ocvrto mlado srno v bučnih semenih in jelenov zrezek v dišavni omaki z žajbljevo polento, se nam je ob branju hišnega časopisa iz Trubarjevega leta bolj cedilo po bradi. Zato, kaj, če bi dopustili vsaj možnost, da radovedni jedci naročijo nekaj dni vnaprej? Recimo, kukmake v limonovi polivki, žabjo obaro, telečji priželjc z zelišči, pečenega fazana z medom in jesenskim sadjem in štrukelj iz vinskih jagod...

Morda pa se po nekajmesečnem renoviranju šele ogrevajo. To je potrdilo tudi sosledje jedi. Od hladne povprečnosti, ki ni navdušila, do glavne odličnosti, ki je potrdila stari sloves Damjaničevih žensk. Kukljevim gluhim štrukljem še vedno ni para na Slovenskem!

A gremo po vrsti. Medvedov pršut s poprovo hruško. Vsekakor hišna posebnost. Pršut ni bil preslan in s Kukljevim domačim kruhom iz bele, ajdove in koruzne moke, ki ga prodajajo tudi za domov (koruzni ni bil svež, tribarvni pa tako, da je bil še čez dva dni odličen), se je lepo ujel. Le tista hruška, v pahljačo narezana, v sredini temna, oksidirana, posuta z rdečim poprom, ni nič povedala. Je tukaj manjkala kakšna omaka?

Lisičkin tatar je bilo nekaj iz zakladnice novih idej, ki pa jih je potrebno še dodelati. Mlačne lisičke so bile brez duše, cunjaste, pravzaprav brez okusa, kljub omaki, ki jih je vezala in se očitno trudila. Ne pove dovolj, da je bil še najboljši kapucinkin cvet?

Bučno-ingverjeva juha z jabolki je promovirala podpisovanje s smetano, ki je nato krasilo vse jedi do sladice. Škoda, saj bi preprosta žlica smetane opravila neprimerno več. Tako kot tudi preprosti globok krožnik, v primerjavi z dolgočasno "hotelsko" skodelico. Saj je ta juha za tistega, ki ne mara gob (so tudi takšni?) pravšnja jesenska izbira!

Svinjski vrat, rodo in mastno

Štrukljem je nekaj manjkalo. Lično, prav vzorčno, zviti so samevali na velikem krožniku, saj jim je družba delal le že omenjeni smetanov podpis. Dolenjskim štrukljem je manjkala (obljubljena) drobnjakova omaka, zato je kar suho "škripalo" pod zobmi, ko jo je nadomestil le sesekljani peteršilj. Ajdovim s skuto je bilo dodanih sicer nekaj drobtin, a so bili še vedno dietni. So naju pripravljali na obilje glavnih krožnikov?

Ocvrta mlada srna v bučnih semenih s praženim krompirjem in šipkovo omako je bila jed iz pristno-kreativnega Kukljevega obdobja. Odličen pražen krompir, ker je bil tako tanko in enakomerno narezan, tako prepojen in hkrati pražen, predvsem pa, ker to lahko v deželi praženega krompirja tako redko napišem. Bučna obleka bi sicer morala biti za vrhunskost bolj hrustljava, žajbelj in timijan bi lahko bila ocvrta, toda šipkovi omaki se ni dalo prav nič reči v brk.

Svinjski vrat z zeliščno skorjico in gluhimi štruklji pa je bil zmagovalec! Že pred kar leti so se Kukljevi odločili, da bodo pečenko rezali iz svinjskega vratu, ker bodo zadovoljni tisti, ki hočejo rodo, kot tisti, ki hočejo mastno. Meso je imelo toliko okusa, da sem jih osumil: "Imate svojega mesarja?" Natakar, ki je svoje delo v ednini in dveh skoraj polnih gostinskih sobah opravil brez napake in tako kot da bi delal na svojem, je priznal, da ne, kar daje še večje priznanje kuharici, pa čeprav ji je za skorjico zmanjkalo zelišč. Pa kaj, v takšni omaki iz takšnega mesa so trije tako veliki kosi takšnih gluhih štrukljev hitro in slastno v želodcu! Pa če Kukljevi jedilni list zreducirajo zgolj na te štruklje v tej omaki, bodo vredni, da zavijete z avtoceste, ki je tam 30 kilometrov daleč!

Zapisano bo, namreč, tudi posladkano. Sveže pečen rahel čokoladni kolač, ki je v slovenskih gostilnah pod imenom "soufflé" (kar ni) z lestvice hitov že zrinil tako tiramisu kot panakoto, je bil sicer kar presladek, toda čokolada se je tako lepo razlila kot že dolgo ne. In, končno je bil sirov (skutin) zavitek spet pravi slovenski štrudl! Prav svež, prav pečen, prav sočen, prav sladek in pravega okusa. Priznam, malo sva se kregala, kje je polovica.

Zakaj obiskati?

Ker je leseni strop tako masiven. Ker je ognjišče pekarne toplo že od 1778. leta. Ker so žganci gluhi. Ker "je vsem ludem vedeče, da prazen žakelj ne stoji pokonci, zato v kuhni zapojejo naj lonci!"




Komentar bralcev:

6. 8. 2013: Obiskali 4.8.2013 - vzeli smo dve od treh kosil, ki so na voljo. Juha odlična, glavne jedi zelo dobre, prav tako sladice. Za nameček pa še zelo poceni. še pridemo.
4. 12. 2011: še nikoli nisem jedel HRENOVE juhe z OREHI - fantastično!
2. 5. 2010: Urejena gostilna s solidno hrano in dobro postrežbo. Cene so zmerne. Vedno radi zahajamo tja, ko smo na Dolenjskem koncu.


Dodatni podatki

Kako do tja:  sredi Velikih Lašč

Regija:  Dolenjska in Bela krajina

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Trubarjeva cesta 31, Velike Lašče

Telefon:  +386(0)1 788 9098

www:  www.prikuklju.com

E-pošta:  gostilna.kukelj@siol.net

Zaprto:  ponedeljek in torek; odprto od srede do petka med 12. in 19. uro, v soboto in nedeljo med 11. in 19. uro

Lastnik:  Margareta Damjanič

Kuhar:  Marjan Čampa

Cene:  hladne predjedi 5,50 do 7,80, juhe 2,50 do 3,50, tople predjedi 5,50 do 10, glavne jedi 8,80 do 18, sladice 2,50 do 3,50; degustacijski meni 33 €

Jedi:
stara slovenska kuhinja

Dodatno:
Peka Kukelj

Leto obiska:  september 2009

Ponoven obisk:  ob posebnem meniju



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND