Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (65 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 












 
Vila Široko, Šoštanj
Zelena oaza nad dimniki

Nekdanja Woschnaggova primestna vila nad Šoštanjem je danes dvorna restavracija Široko - Nova kuhinja v stari primestni vili, ki se je ohranila s pomočjo Premogovnika Velenje - Koncept sodobne kuhinje, ki spoštuje sestavine in tradicijo - Najbolj slastne so sladice

Nad kaminom je grb s konjem, levo od njega začetnici HM, desno W. Le kaj bi porekla Herbert in Malvina Woschnagg, če bi se te dni, saj je vseeno kako, vrnila v svojo primestno vilo v Metlečah nad Šoštanjem? Najbrž bi najprej prižgala v kaminu, potem pa se razgledala naokrog. Mislim, da ne bi bila slabe volje. Vila je lepo ohranjena, noben pretirani obnovitveni greh ji niso storili, celo njenega velikega parka niso uničili. Restavracija je elegantna, namenjena slow foodu, kulinaričnim večerom, poslovnim srečanjem. Ko bi odprla jedilni list, bi se sicer začudila, le zakaj so potrebne slike, če pa so na mizah tako lepi pogrinjki, natakar pa nosi bele rokavice. Potem pa bi sedla na zofo ob velikem oknu in se zazrla skozenj. Jooooj!

Nas velik šoštanjski dimnik, ki zastira nekoč čudoviti pogled na Šaleško dolino, sicer ni več uspel prestrašiti, a godilo se nam je podobno. Ko smo se dvignili nad nogometni stadion med zelenje, ki pozimi vabi, da ga je potrebno v bolj toplem obiskati, nas je vila Široko pozdravila kot prava dvorna restavracija. Prijetna glasba, gosposka arhitektura pozne secesije, rože kot v domači sobi, rose penina za začetek in odlične sladice za posladek. Lešnikov narastek z vanilijevo omako, imeniten francoski kolač, iz katerega se razliva vroča čokolada, panna cotta s karamelno omako, presenetljivo okusna, šarlota v rezinah, z borovničevo omako, vsa lahka in penasta. Potem pa še konjak na zofi. Če le ne bi bilo tistega dima... Oziroma tistega vmes, med aperitivom in sladico...

Jedilnik za sline cedit

Prvi primer: gosja jetra. To, da jih imajo na jedilniku, pove, da hočejo več. Nenazadnje o tem priča celoten jedilni list, četudi ima turistične slike: bučkin karpačo na solatni steljici z domačim sirom, goveja juha s štrukeljci, gobova juha s šetrajem, njoki s škampovi repki in tartufi, tris štajerskih štrukljev, pirini svaljki z dimljeno postrvjo, ocvrt postrvji file z bučnicami in sončnicami na zelenjavni rižoti, krapov file z jurčki na zapečenem krompirju s smetanovo omako, gratiniran juneči ramstek z jurčki in mladim sirom na zapečenem krompirju, jagnječji file z materino dušico, krompirčkom in suhim paradižnikom, jelenji file z lešniki in zdrobovimi cmočki, juneči biftek z gosjimi jetri na ajdovem blinu in zelenjavno garnituro... Za sline cedit. Sodobne jedi, ki ne pozabljajo na tradicijo in regionalno pripadnost. Le kdo jih je sestavil? Diši po Ahacevi dvojici, Miranu Ojsteršku in Branku Podmeniku... Toda, zakaj so bila nežna jetra, ki so tako prevzetna, da morajo imeti vedno svoj prav, položena na krepko gobjo omako, povezano celo s smetano? In, še huje, zakaj je bilo čez vse natresenih za cel škrnicelj pražene čebule in pora? Uboga goska, tako debelo je požirala, da so bila njena jetra čim bolj pitana, potem pa jih zasenčijo takšni plebejci.

Drugi primer: tartufi. Da ni bilo pirinih svaljkov (z dimljeno postrvjo) in jagenjčkovih filejev (z materino dušico), nisem bil nič jezen. A da so me skušali navdušiti z rezino vloženega črnega tartufa... Preveč ceneno! Če bi bili le njoki, ki so očitno domači, s škampovimi repki, bi bilo dosti, dosti boljše. Seveda brez, tudi tukaj, čebulnih okraskov!

Tretji primer: meso. Ni kaj, v vili Široko vedo, kaj so najboljši kosi mesa. Da je, skratka, boljše malo, pa zato izbrano. Telečji file, jagenjčkov, juneči, svinjski, puranov. Vsak s svojo omako in svojo prilogo. Tako kot piše v receptu. Kaj pa tisto, kar ne piše? Da šele kuhar vsakemu receptu vdahne življenje. Tukaj ne gre le za to, da je bilo meso prepečeno. Gre predvsem za to, da je jedca pustilo ravnodušnega. Sicer sitega, toda ne navdušenega. Ambient in koncept pa obljubljata prav to.

Tris štajerskih štrukljev

Četrti primer: vina. Vinskega lista nam niso pokazali, niti nismo zanj prosili. Saj je bila blizu hladilna omara, dovolj skrita, da je staro pohištvo ne vidi. V njej pa všečni predstavniki prve slovenske lige. K predjedem, ker se je bilo potrebno s posipnimi okraski spopasti s čim krepkim, smo izbrali malvazijo Capo d'Istria. A kaj, ko jo je natakar golo grel na pladnju nad radiatorjem... H glavnim jedem smo izbrali modro frankinjo kmečke zadruge Krško, ki bi bila prijetno odkritje, če ne bi bila premrzla...

Peti primer: lokalni junaki. Veliko jedilnico vile Široko delijo sicer harmonika vrata, ki pa so (bila) odprta. In tako smo se v našem delu ob nežni glasbi šli elegantno kulinariko, v njihovem pa so ob kričanju praznili pivske steklenice. Navsezadnje pa smo imeli še srečo. Le pomislite, kako mora biti po nogometni tekmi, če pa je igrišče tik pod vilo.

A da ne boste mislili, da imajo dobre le sladice. Tudi gratinirani tris (pogretih) štajerskih štrukljev je bil prav všečen, posebej pehtranovi, ki so imeli v sebi ravno tisto življenje, ki je drugod manjkalo. In tudi hrustljava postrv, oblečena v sončnična in bučna semena, na zelenjavni rižoti, ki se, menim, ni le slučajno posrečila, je bila tudi v tej všečni kategoriji. Zato smo se poslovili optimistični. Zato, ker se trudijo. Zato, ker nočejo biti kot preveč drugih. Zato, ker poznajo pot. Brez tistega velikega dimnika pod oknom pa žal ne gre. Nenazadnje, če ne bi bilo njega, tudi primestne vile zagotovo ne bi bilo več. In bi bila Herbert in Malvina Woschnagg še bolj žalostna.



Dodatni podatki

Kako do tja:  Skozi Šoštanj, vila je tik nad nogometnim stadionom.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Metleče 6, Šoštanj

Telefon:  03 588 1030

Zaprto:  Ponedeljek

Lastnik:  Gost d..o.o.

Cene:  opisano kosilo z vini je za 4 stalo 33.000 tolarjev; gosja jetra z jurčki 1900, njoki s škampi in tartufi 2500, tris štrukljev 1400, ocvrta postrv 1500, juneči biftek 2800, lešnikov narastek 700, malvazija capo d'istria 5850

Jedi:
sodobne jedi s slovenskim pridihom

Plus:
skrb, da se je stara vila ohranila; ambient, okolje; jedilni list, ki spoštuje kakovost sestavin; sladice, ki so oceno 3+ dvignile na 4.

Minus:
kuhar dobrim sestavinam ne dopušča, da bi se izrazile, okusi so zakriti, vse deluje preveč naučeno, brez čustev; posipi vso stvar samo še poslabšajo. Skratka, manjka življenja!

Dodatno:
zelenje, park, kulinarični večeri

Leto obiska:  2005

Ponoven obisk:  zaradi ambienta ali kot poslovno srečanje



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND