Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (66 od 100)


Gostilna ocenjena 10 krat

Hrana:
10 krat
Vina:
10 krat
Postrežba:
10 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
10 krat
Cena/kakovost:
10 krat

Ocenite gostilno
 

Kvartet Pavlijevih sladkih tortic in krem


Barvna usklajenost hobotnice in jakobinke, pa še pena za povrh


Atraktivna tuna z algami, kaviarjem in kabu repo


Moderen ambient hladnih linij in toplih barv

 
Harfa, Ljubljana, 2009
Kulinarični instrument za poslovneže

Zanimivo! Ko piše, v Odprti kuhinji, kuha preproste recepte za navadne kuharice, klasiko, po korakih, ki jih je potrebno poznati. Ko pa igra, na harfo, kuha lastne recepte za ne-navadne jedce, avantgardo, po hodih, ki jih je potrebno videti. Seveda, še tako ustvarjalen kuhar ne sme in ne more kuhati (le) zase, za svojo dušo in po svojem okusu, pač pa vedno za svoje goste. Mislim, da je Boštjan Pavli, nekdanji sous (pomočnik) Janeza Bratovža, dobro zadel okus poslovnežev. Čeprav je zaradi tega včasih bolj všečen kot pa vrhunski.


Poslovneži nedvomno niso navadni jedci. Ne zato, ker je (tudi) med njimi veliko pravih dobrojedcev, temveč bolj zato, ker je - biznis pač biznis. Najprej posel! To pomeni, da je hrana spremljevalka, torej mora biti lepa, bleščeča in tiho. Ja ne preveč pametna. Narediti mora hiter vtis. Ne pa dolgega razmisleka.

Telečja lička in japonska repa

Natakar nama je pokazal mizo, nato pa se hitro vrnil, toda s polno skledo umazane posode… Mimogrede, sredi koraka, je priporočil: "Bjana ali Medot?" Prva, že odprta, z nekaj izgubljenimi mehurčki, je bila pretopla, Medot, sveže odčepljen, pa primerno hladen in samosvoj. Ljubiš ali sovražiš. Za prvo ne smeš mehurčkov naročati le, da se pokažeš.

Kuharjev pozdrav je bila domača gosja pašteta v ovoju začimb, z okusno sušenimi trakovi čebule, na najfinejšem Rosenthalovem kitajskem porcelanu. In tudi natakar se je unesel ter postal prav prijeten in informativen. Pred dvema mesecema je prišel iz Maxima in pravkar kot hišni somelje piše Harfin novi vinski list. Sporočite, prosim, če že bo ob vašem obisku.

Telečja lička, kuhana, tanko zrezana, v solati rukole, paradižničkov, jabolk (jabolčnega kompota, se reče v kravati) in mladega belega pečenega sira, vse primerno drobno zrezano, začinjeno pa s preveč soli in rdečega popra. Ko sem po treh grižljajih pogruntal, da je boljše lička jesti brez spremljave, je bilo dosti boljše… Skratka, kuhar je podlegel arhitekturi. Zgradil je lep stolp, ki pa mu ni uspel vsaditi duše.

Lososov tatarec z marinirano tuno je bil boljši, četudi v podobni arhitekturno-likovni kategoriji. Predvsem je bilo pri obeh jedeh preveč elementov, kar je pri hladnih predjedeh sicer v moderni kuhinji vse bolj pogosto, a to ne pomeni, da se njihovim okusov ni potrebno ljubiti. Pod tatarcem so bili tanko-drobni rezanci japonske repe (kabu) in arami (arame) alg ("Ponavadi dodajo še bučke," se je opravičil natakar), na njem kalčki lucerne (alfa), vse skupaj pa je bilo tako zgolj konstrukcija za tuno, ki pa je bila odlična. A spet šele, ko si jo ločil od prijateljev na krožniku. V omaki je bil kaviarjev nadomestek, rožnati lososov (keta) in črno pobarvani morskega zajca, na vrhu tune kuštravi lasje ocvrte zelene, vse skupaj pa ovito v nori alge. Torej: "Vau!" Erzetičeva rebula, 2008, je bila nevarna. Tako poletno sveže in lahke prehitro spiješ preveč.

Hobotnica s kapesanto, jagnje s kavo

Krožnik gosjih jeter, le hitro opečenih, kakovosti, ki se pri nas pač dobi, je bil bolj očiščen, zgolj z ragujem iz hrušk in pirejem korenja, oboje dopolnjujoče, brez solističnih akcij. Morda krožnik ni bil tako atraktiven kot predhodni, toda usta so bila bolj in dlje polna. Tako, da bi bilo prav škoda zraven prisluhniti ideji o sladkem vinu.

Zanimiva je bila tudi druga topla predjed, pa ne zaradi krompirjevega pireja s čemažem, ki je bil najbrž iz pesta, zaradi bolj prevladujočega okusa olja. Paradižnikova omaka je na krožniku poskrbela za barvno zanimivost, toda se tudi strastno objela s hobotnico, ki se je od tega kar topila. Kombinacija je bila inteligentna, saj je kuhar na istem krožniku ustvaril dve kompatibilni jedi, hobotnico v brodetu (tukaj si dovoljujem kar nekaj domišljije) in kapesanto z nežnim (preveč!) čemažem. Svoje je dodala še penasta oljčna kapa, s katero je kuhar hotel povedati, da se ni zmotil, ko je krompir le pretlačil. Pravilno, preveč penasti pire bi bil premalo krompirjast in preveč vrečkast; pravi chefi tega ne počnejo.

Jagnječje zarebrnice v kavni omaki so prišle namesto obljubljenega govejega fileja - "Toda naš jagenjček je vedno tako dober!" -, zaradi česar so nama na koncu, pošteno, priznali nekaj evrov popusta. Omaka je bila okusna in res kavna, zeleni beluši so bili le popečeni in zato primerno al dente, široki rezanci pa tudi popečeni, kar pa jih je izsušilo. Svežim, domačim, se to ne bi zgodilo. Blažič - Rdeče, 2002. "Ker je ravno na vrhuncu," je pojasnil somelje in s tem sklenil svojo pokušino Bricev. Upam, da bo v vinski karti dal prostora tudi drugim vinarjem. Vino je bilo dovolj žametno, brez divjih taninov, da se je uklonilo kavi.

Rižota, ki ji je pesa dala le barvo, je bila opoldanska, kar pomeni, da je bila pripravljena vnaprej in nato le finiširana. To je dopustno, s tartufovim vonjem vred (nam pa se je spahovalo!). Ni pa dopustno, da so bili za prilogo majhni paradižniki, ki so jih ocvrli v fritezi! Če bi jih kuhar poduhal, tega ne bi nikoli več naredil. Vonj po fritezi pač ne gre z vonjem hitro opečenega brancina, ki ga je bilo za celo polovico. Pa še v kravato se zažre. Obljubljeni beluši so manjkali.

Sladki del je bil za celo "ploščo" tortic, ki pa je capljala za vremenom. Slivova tortica je takšna, kot je drugi nimajo, toda za ploskanje pozimi. Tudi pomarančna, čeprav je bila dišeče eterično sočna. Sta pa bili pomladno lahki tortica iz pene pistacij in limonin žličnik. Vsekakor Boštjan Pavli zna ubirati tudi sladke strune.

Zakaj izbrati?

Da ne bo pomote, to ni (bilo) slabo. Saj je za 4! Le okusi so bili prekratki. Ko poješ, prehitro pozabiš. Preveč poslovno, skratka, vtis je, ni pa čustev, smejiš se, a ne iz srca. Vsekakor Boštjan Pavli hoče še dosti več. V Ljubljani ima dovolj konkurence, ki ga bo še dodatno podžigala. Prepričan sem, da se ne bo zadovoljil le z vtisom. Vsak novi obisk bo ponujal zato nekaj več. Resen kandidat za peti sonček v novi ocenjevalni sezoni.




Komentar bralcev:

1. 5. 2010: V tej gostilni smo bili večkrat in vedno smo bili zadovoljni s kvaliteto hrane in dokaj ugodno ceno. Razočarani pa smo nad določenim natakarjem, ki je nasploh neprijazen.
21. 12. 2009: Vsekakor morate poskusiti, že kar nekajkrat sem bila tam z možem in poslovnimi partnerji. Vsi so vedno navdušeni... Čudim se spodnjim komentarjem. Je pa res, da smo si ljudje različni in da ima vsak svoj okus. Z moje strani in to lahko sigurno rečem še namesto koga drugega, super, kar tako naprej.
9. 12. 2009: Nekdo mora tam nekoga stresti iz hlač. Nam je bilo zelo ocitno, da nihče ne koordinira operative, in vse skupaj zgleda kot kup razpuščenih ovc... Nikoli več...
21. 10. 2009: Hrana v želodcu pusti občutek, da si jedel v menzi. Natakar precej okoren. Cena je malce previsoka glede na kakovost.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Murgle, poslovni center MC

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Koprska ulica 98, Ljubljana

Telefon:  01 324 2411

www:  www.harfa-restavracija.si

E-pošta:  info@harfa-restavracija.si

Zaprto:  sobota, nedelja, prazniki; odprto od ponedeljka do petka med 10.30 in 17. uro, preostalo po dogovoru

Lastnik:  Boštjan Pavli

Kuhar:  Boštjan Pavli

Cene:  hladne predjedi 7 do 10, juhe 2,50 do 3, tople predjedi 7,50 do 14, glavne jedi 12 do 19, sladice 2,50 do 5; degustacijski meni 38 € (7 hodov)

Jedi:
sodobna in kreativna sredozemska kuhinja

Leto obiska:  april 2009

Ponoven obisk:  zanimovo bo spremljati Pavlijevo pot do petice



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND