Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (45 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Nadevana hruška in korenčkov stožec, toda brez pene in vitlofa


Krompir z rakci v gorčični peni, toda tudi omaki


Jelenov karpačo s čemažem, toda tudi s kalčki in volčjim jabolkom


V veliki hotelski zajtrkovalnici je a la cart del prijetno oddvojen, toda le za posebno naročilo

 
Primus, Ptuj, 2
Grand hotel tudi à la carte

Vem za štiri nemške poslovneže, ki so teden dni uživali v Primusovih termah. Toda vsak večer so se vozili na večerjo v Maribor. Vsak večer v isto gostilno. Vem, da tudi slovenski nogometaši uživajo med pripravami na pomembne tekme v Primusu. Toda s seboj imajo svojega kuharja (iz gostilne Janežič). Vem, da so v Primusu tega imeli dovolj in so se dogovorili z Andrejem Kuharjem, edinim slovenskim kuharjem, ki ga je Michelin ovenčal z zvezdico (v Nemčiji), da jim je februarja pripravil novi a la carte jedilni list in opravil kuharski trening. Ne vem pa, ali je bilo to, kar sva doživela, že rezultat tega…

Šla sva preizkusit in bila razočarana. Kar sva našla na jedilnem listu v lepem ambientu, z mehkimi klopmi in blazinami, udobnimi stoli, lepimi pogrinjki in božajočo glasbo, se je sicer bralo spodbudno - čeprav premalo sezonsko -, toda rezultat v ustih je bil veliko razočaranje. Še bo treba trenirati!

Mesec dni po Kuharjevem delovnem obisku in splovitvi novega jedilnega lista je bilo celo rezervirati težko. Spletna stran je nepregledna in slabo informativna, telefonistka pa ni vedela, da v Primusovo restavracijo vabijo tudi zunanje goste. Sprejela naju je mlada moč (razumljivo, da ni vedela, kakšne penine imajo in je naročilo dolgo zapisovala, saj je o teh jedeh prvič slišala), ki pa so jo zamenjali takoj, ko so do kuhinje prišle najine dolge želje. In nama ponudili pozdrav iz kuhinje: dimljeni losos na namazu kisle smetane z vejico kodrastega peteršilja je šel ob požirku polsuhe grand cuvee ptujske penine, žal pretople, žal preveč prezračene, žal ne natočene pri mizi, spodbudno navzdol. A pričakovanih visokih kuharskih ambicij ni pokazal.

Rakci v gorčični peni

Jelenov karpačo na mehki posteljici s čemaževim oblivom. Pogled je bil lep. Zakaj mu je moralo na vrhu pomagati volčje jabolko (physalis, tudi zlata jagoda), ne vem, še posebej, ker se ponavadi obliva s čokolado. Toda okus je bil… Ne, ni bil! Okusa sploh ni bilo! Odmrznjen karpačo je že tako voden. Mehka posteljica je bila iz sicer izbranih listov kodraste endivije, toda le oprane. Na vrhu pa kalčki lucerne, ki so že tako sama voda. Edini okus je dodal čemaž, toda ob tako vodeni jedi je s svojo agresivnostjo zgolj motil.

Zelenjavna zloženka v aspikovem ovoju z mladim haloškim sirom. Zložene je bilo nekaj jušne zelenjave, razkuhane, sicer pa zrezane na drobne palčke. Položili so jo v majhno testeno košarico. Za aspikov ovoj je očitno zmanjkalo časa. Logično, takšne jedi se ne da pripraviti, ko jo gost naroči, temveč že zjutraj. Mladi haloški sir je bil skuta, pomešana z malo sladke paprike. Vse skupaj je bilo na velikem listu mehke rdeče hrastovke, ki je znana po tem, da ima sicer barvo, okusa pa ne. In bilo je še to, kar je bilo sicer značilno za vse jedi, ki sva jih preizkusila: povsem nezačinjeno! Pa nikjer ni pisalo, da gre za dieto.

Še največ je pri hladnih predjedeh od sebe dal Pullusov sauvignon, 2008, ki je v novem letniku manj dišeč (manj nezrelega grozdja?), zato pa bolj klasično sovinjonast.

Smetanovo juho s čebulo sem si tudi predstavljal povsem drugače. Predvsem s smetano (štajerska bela juha!), ne pa le s čebulo. Toda, bila je vroča.

Zapečen krompir z rakci v gorčični peni. V ideji gre očitno za inačico tirolsko-bavarskega krompirjevega praženca ("grestla"), ki mu je med svojim ukom pri nemškem kuharju stoletja Witzigmannu Alfons Schubeck, ki je pozneje prišel do dveh mišelink, dodal potočne rake in rahlo peno iz ribjega fonda, smetane in paradižnika. Tukaj pa je zapečen krompir plaval, v gorčični omaki, da ni nič ostalo od zapečenosti. Nasploh je imel Primusov kuhar pri celotnem kosilu težave prav s penami, ki na jedilnem listu veselo nastopajo, toda na krožniku so izpustile zračno dušo in se spremenile v neatraktivne omake. Če smem prišepniti: le napirati (rahlo prevleči), ne maskirati (zaliti).

Nadevana piščančja hruška

Nadevane ščukine podkve s čemažem na špinačni steljici in krompirjevimi oblački s sezamom. Niso bile podkve, temveč podplati. Moram reči kar naravnost, saj je bila riba popolnoma izsušena. In spet je "nastradal" čemaž, ki je v takšni družbi zgolj motil. Krompirjevi oblački s sezamom pa so bili poseben hec. Odmrznjen industrijski krompir. Če bi mu rekli vsaj polmeseci.

Nadevana piščančja hruška nadeta s peno iz pistacij, korenčkov stožec in polnjen vitlof s koruznimi storži. Priznam, to jed si nisem naročil le zaradi ptujske specialitete, piščanca, temveč tudi iz radovednosti. Da vidim, kaj bo izpadlo iz zapletenega imena. Če je nadevana pena, bi bilo logično, da se zapeni, ko prerežeš. Pa je le rdeče izteklo okrog kosti… Kosti? Mar ni bistvo takšne hruške, da je piščančje bedro izkoščičeno? Koža ni bila zapečena, piščanec pa je bil masten… Zeliščni ovoj, v bistvu peteršiljast, ni nič pomagal. Vitlofa (belgijskega radiča) ni bilo, bil je le list glavnatega radiča, na njem pa nobenih storžev, temveč nekaj zrn koruze iz konzerve, gratinirane s sirom. Peno iz pistacij sva opazila šele zahvaljujoč natakarici, ki je krožnike z vzporednimi vilicami in nožem tako dolgo pustila na mizi, da sva si jih začela ogledovati iz dolgočasja. In na dnu opazila nekaj nadeva s pistacijo, ki pa, seveda, ni bil pena, temveč farce, nadev.

Karamelno Primusovo tortico pa moram poskusiti ponovno. Takrat, ko bo sveža. Tako pa je bil ovoj žvečljiv, četudi je karamelna osnova povsem okusna krema. Vsekakor pa je tortica lepa. Le s pravo smetano bi jo lahko okrasili.

Haloška gibanica je upravičila svoj sloves. Bila je sicer pogreta, sir je bil presuh, toda vseeno je bila pečena kot se spodobi in se je ne bi sramovali tudi na kakšnem kmečkem turizmu. P.s. Lektorirajte jedilni list, v vseh štirih jezikih in odpravite okraske iz velikih listov gladkega peteršilja.

Zakaj obiskati?

Primus je pokazal hrabrost in željo, ko je prisluhnil ideji, da tako ugleden hotel potrebuje tudi ugledno a la cart restavracijo. Zaradi tega zapisano ne sme vzeti volje, temveč spodbuditi učenje.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  v sklopu Terme Ptuj, nasproti vhoda v kopališče in ob igrišču za golf

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Pot v toplice 9, Ptuj

Telefon:  02 749 4500

www:  www.grandhotelprimus.si

E-pošta:  rezervacije@terme-ptuj.si

Zaprto:  odprto vse dni v tednu, obvezna predhodna rezervacija

Lastnik:  Terme Ptuj, Sava hoteli

Kuhar:  glavni kuhar Aleksander Šori, vodja gostinstva Franci Gerdak

Cene:  hladne predjedi 9 do 12, juhe 2,50 do 3, tople predjedi 6,50 do 12, glavne jedi 14 do 16, sladice 3,50 do 4. Kosilo za dva je z vini stalo 82,10 €

Jedi:
zasnova je prava: sezonske in regionalne sestavine, tradicija, zdrava priprava

Plus:
Zakaj obiskati?

Primus je pokazal hrabrost in željo, ko je prisluhnil ideji, da tako ugleden hotel potrebuje tudi ugledno a la cart restavracijo. Zaradi tega zapisano ne sme vzeti volje, temveč spodbuditi učenje.

Dodatno:
grand hotel

Leto obiska:  april 2009

Ponoven obisk:  seveda, saj mora biti boljše



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND