Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (37 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Sladki tris: ob moussu in panna cotti tudi pavé


Žrebičkov biftek: lyonska omaka in ajdova spremljava


Morski krožnik: ob klasiki tudi krapove ikre


Logerjev stenčas: informativna dobrodošlica, ki je bila včasih običajna

 
Loger, Celje, 2
Kot pred tridesetimi leti

V toplejših dneh ima gostilna ob cesti proti Laškemu, na obrobju Celja, pivski vrt, ki ga sodeč po turističnih priznanjih na stenah krasi veliko rož. V deževnem dnevu pa sta tudi mavčna polža svoji cvetoči hišici raje umaknila pod streho napušča pri vhodu, nad katerim visi plemiški grb družine Loger iz 1525. leta, ki ima tako starodavne tudi gostinske korenine, na Celjsko pa se je preselila s primorskega konca.

Razen časopisnih kulinaričnih kritik in kulinaričnih vodnikov obstaja tudi GOS. Gre za zelo razvito "gostilniško-obveščevalno službo", ki je vedno in povsod dobro informirana o novostih na gastro sceni in to svoje vedenje rade volje deli v obliki nasvetov in priporočil naokrog. Tokrat je gos poročala kar o dveh zanimivih insiderskih (notranjih) informacijah; da "gostilničar redno hodi na tržnico in nato od druge ure ponuja, kar je dopoldan tam kupil in sam skuhal", ter da se "v gostilni zbirajo zdravniki in odvetniki". Seveda je bilo takšno "sumljivo" početje potrebno preveriti in o njem napisati poročilo. Zaradi pomembnosti naloge nismo poslali le enega, temveč kar dva kritika. ki pa, žal, gosinih podatkov nista uspela preveriti. Tržnica je bila (obisk se je zgodil v četrtek, 19. marca), očitno, zaprta, zdravniki in odvetniki pa so, očitno, stavkali.

Jedi do številke 146

V toplejših dneh ima gostilna ob cesti proti Laškemu, na obrobju Celja, pivski vrt, ki ga sodeč po turističnih priznanjih na stenah krasi veliko rož. V deževnem dnevu pa sta tudi mavčna polža svoji cvetoči hišici raje umaknila pod streho napušča pri vhodu, nad katerim visi plemiški grb družine Loger iz 1525. leta, ki ima tako starodavne tudi gostinske korenine, na Celjsko pa se je preselila s primorskega konca. Že zunaj sta dva velika jedilna lista, v veži pa še eden, s slikami vseh Logerjevih specialitet, od polžev do jastoga, ki pa ga je potrebno predhodno naročiti. Na stenčasu je tudi veliko prijaznih obvestil, priznanj, potrdil in celo informacij (načini pečenja za bifteke, turnedoje in medaljone). Za točilnim pultom je veliko spominkov in starin, po stenah, delno opaženih z lesom, ki ga na tleh nadomešča laminat, so hrbtne strani velikih fantazijskih kart, na okenskih policah so prazne spominske steklenice, na mizah pa papirne serviete "l'amour du vin", v družbi pivskih podstavkov in steklenega kompleta za začinjanje. Ob stenju, ki gori, so v vazah sveže vrtnice. Vse je, skratka, tako domače in znano. Toda le tistim, ki imajo dober spomin in slab emšo. Gostilna Loger je še danes takšna kot (so bile gostilne) pred tridesetimi leti. Verjamem, da je tudi to lahko tržna niša.

Ker so bile dopoldan na tržnici le porcijske morske ribe, se jim nisva prepustila, zato sva se zatopila v jedilni list. Pri jedeh sva prišla do številke 146! Ne vem, če je to slovenski rekord, ker je tovrstna konkurenca huda, toda vsekakor tako zavidljiva številka, da sem moral poškiliti v kuhinjo. Ni velika, dovolj za enega kuharja, ki je bil lepo belo opravljen.

Hladne morske predjedi se mu ni splačalo delati le za enega, zato sva si jo delila. Sva pa na njo čakala tako dolgo, da sva se naučila tri avstrijske dialekte pa še enega nemškega za povrh. Glasba iz cedeja je bila tako glasna, da je bil pogovor utopičen, izbira pesmi pa tako originalna, da toliko nemško spevnih narodnjakov še v najbolj polni avstrijski smučarski koči med divjim apres-skijem ne doživiš. Lepo je prosila in rotila: "Reci mu, naj ugasne ali vsaj utiša," toda: "Ocenjevalec mora biti neodvisen in ne sme vplivati na gostilničarja! Zdržati morava!" Zvočnik pa je pel: "Desetletja ljubezni… Čas tako hitro mineva…"

In res, hobotnica v solati je končno prišla. Toda trda, žvečilna in brez okusa. Dimljena postrv s hrenovo omako je bila boljši del krožnika, na katerem je bil še ribji namaz neonsko rožnate barve. Zelo divji ikrast okus, ki je deloval umetno, je natakar opisal z "malo drugače", s čimer sva se strinjala. Ne pa s tem, da nama je v manjši kozarec natočil vino, v večjega, ki ni bil za rdeče vino pa vodo. Ker to mnogi radi počnejo, jim zaupam: voda ne potrebuje pecljev, vino pa potrebuje prostor, da v njem zapleše vonj!

Solata, kot predjed, je bila topla: motovilec s prepeličjim trdo kuhanim jajcem in slanino. Toda na vrhu je bila še debela rezina kapitalnega gobana, vendar mrzla! Juha je bila belušna, čeprav se sezona (takrat) še ni začela, torej nitasta, izboljšana s smetano, z zakuho zlatih kroglic, resda ne industrijskih, in belušnih glavic, ki jih je bilo za radodarno porcijo. Verjamem, da je to Logerjeva celoletna juha, torej ena od hišnih specialitet. Namig: v drugem, večjem, novem, krožniku bi bila dosti boljša.

Lyonska omaka in kostanjev pavé

Šparglji, tokrat ne celoletni (iz skrinje), temveč zeleni, letalski potniki, so bili priloga pri ribji glavni jedi. Škoda, ker so bili takšni kot marsikje: povsem razkuhani in vodeni. Holandska omaka je bila kiselkasta, kar je motilo. Smučeva fileja sta bila izdatna, toda pripravljena tako kot šparglji. Okus sva jim našla šele na računu. Bil je previsok za razmerje cena-kakovost!

Žrebičkov biftek je bil nostalgičen. Mar ni bila lyonska omaka moderna pred tridesetimi leti? Nič čudnega, da se je krožnik kuharju vrnil prazen! Meso je bilo sočno, še bolj toast pod njim, omaka je imela sicer okus po prežgani čebuli, toda saj to je ne nazadnje tudi njen namen. Demi glace je bil mesno poln. Prilogi sta bili ajdovi, štruklji, s kostanjevim nadevom, in ocvrtki, s preveč ocvrto barvo. Za ravnovesje in svežino je skrbela znana gostilniška trojka: dinja-paradižnik-peteršilj. Vsekakor moška jed, pa ne le za zdravnike in odvetnike.

Bolj ženske so bile sladice. Gospodar je predlagal hišni tris, sama sva dodala še jabolčni zavitek, ki je bil očitno res domač in krhko listnat, žal pa ga je druščina (smetana, sladoled, omaka granatnega jabolka) preveč utesnjevala. Tris je bil zgodovinski prerez Logerjeve dolgoletne gostinske dejavnosti: moderna panakota, tradicionalni čokoladni mousse in že pozabljeni (zamenjal ga je parfait) pariški tlakovec pavé (pavé aux marrons et au chocolat). Dobro! Ker pa recept najbrž izvira od Anne Willan, bi bilo super, če bi bila njena še predstavitev na krožniku. Velja kar za vso listo 146.

Zakaj obiskati?

Če radi poslušate avstrijske narodnjake. Če imate radi bavarsko pivo. Če ste gostinsko nostalgični. Oziroma: če bo Loger ugasnil cede, kupil nove krožnike, osvežil ambient, skrajšal jedilnik, obdržal tradicionalnost francoske cuisine in bil res redno na tržnici, bom začel verjeti gosjim nasvetom.



Komentar bralcev:

24. 3. 2010: Če ni boljšega, je Loger super.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Takoj za Celjem na desni ob cesti proti Laškemu

Regija:  Štajerska

Značilnost:
mednarodno

Naslov:  Cesta v Laško 11, Celje

Telefon:  03 5481 760

www:  www.loger.si

Zaprto:  od ponedeljka do sobote med 14. in 23. uro, nedelja in prazniki zaprto

Lastnik:  lastnik in šef kuhinje Franc Loger

Cene:  hladne predjedi 4,50 do 9,50, juhe 2,90 do 3,50, tople predjedi 5,50 do 9,90, glavne jedi 8,50 do 17,90, sladice 2,90 do5,20. Za opisano sva plačala 69,78 €

Jedi:
za celotno klasično kuharsko knjigo

Leto obiska:  marec 2009



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND