Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (74 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Njoki in špinača: najboljše iz ostankov


Brancin in polenta: bolj sveže ne gre


Škampi in oljke: iz morja in z drevesa na krožnik


Preprosto in učinkovito: Damir, secirna miza, japonski nož in sveži brancin

 
Damir & Ornella, Novigrad, Hrvaška, 5
Sašimi iz Novigrada

Pri Orneli in Damirju poješ najprej nekaj surovega. Kar je ostankov tega surovega, pa dajo nato še v ponev. In potem? To je za pet? Ja! Ravno zato. Ker bolj preprosto in učinkovito ne gre! Sicer pa so na isto vprašanje enako odgovorili tudi Michelinovi preizkuševalci, ko so odkrili japonske gostilnice z eno ali dvema mizama, brez izveskov, srebrnega pribora in vinskih kleti, ter Tokiu podelili več zvezdic kot Parizu. V Novigradu je, torej, bolj tokijsko kot pariško.

Za pet ne sme biti le originalno, temveč tudi provokativno,  ne le okusno, temveč slastno, kar omamno. Pa v vsakem primeru dovršeno, torej popolno. Kar vse uspe le z najboljšimi sestavinami, te pa so vedno le lokalne, sezonske in sveže. Ja, tako preprosto je gostinstvo.

Originalno in provokativno

Novigradska gostilnica Damir & Ornella je originalna. Če niste rezervirali, boste ostali pred vrati. Če niste Damirju všeč, tudi… Avto pustite doma, saj je ulica Zidine zanj preozka. Sončna očala tudi, saj je to najbrž edina obmorska gostilna brez vrta. Do morja je le deset metrov, a videli ga ne boste. Zato pa tem bolj okusili!

Damir in Ornela sta provokativna. Jedilnega lista ne pričakujte. Tudi vinskega ne. Sicer pa ne boste vi naročili, temveč Damir. Kar prišel bo k vaši mizi, s krožnikom surovih škampov, natopljenih z oljčnim oljem. "Sandi Chiavalon," bo predstavil istrskega oljarja iz Vodnjana, ki mu je italijanska oljarska biblija L’Extravergine oljčno olje Ex Albis uvrstila med petnajst najboljših na svetu. "Zgolj sorta ličino!" bo pojasnil okuse Damir. Sladkost artičok in kislost kivija, tako provokativno, toda tako prava spremljava deviškosti surovih škampov. Nato bo v kozarce natočil še malvazijo. "Korenika! Noro gre…"

Na naslednjo jed ne bo potrebno preveč čakati. Saj bo tudi ta surova… Še bolj, pravzaprav, od škampov. Divji brancin, ki ga je Zagreb odobril to isto jutro. "Od novega leta je konec z nenadzorovanim ribolovom. Za vsako ribo gre mail na ministrstvo. Pa saj je prav tako."

Pri Orneli in Damirju, v njuni dnevni sobi pravzaprav, v kateri sprejemata svoje goste, je tudi kamin. Toda ne zato, da bi kdaj v njem gorelo. To pač ni klasična istrska konoba z odprtim ognjiščem in ribami izpod peke. Pri Damirju in Orneli je kamin tam le zato, ker je vsak pravi kamin središče sobe, hkrati pa ima tak kamin tudi polico. Najboljše mesto, torej, da nanjo postaviš tisto, kar je vedno pri roki in vsem na očeh.

V tej "dnevni" sobi, v katero gre le šest miz, so na polici nad kaminom noži. Japonski noži. Kai. Iz damaščanskega jekla. Orožje Samurajev. Orodje sashimi mojstrov. Celotna Damirjeva - kuhinja.

Damir se pripelje s svojo secirno mizo in svojimi noži. Izbere ozkega, z rezilom dobrih dveh decimetrov. Najprej zareže počez, tik nad repom. Potem po dolgem, ne globoko, vzdolž hrbtne strani. Od zadaj se koža kar sama upogne navzgor, ravno prav, da jo prime s krpo. Hitro potegne in prva polovica brancina je gola. Spretno izreže oba fileja, toda le zadnji dve tretjini. Kam pa bodo šli ostanki? In najboljše, kar je v glavi? Ne sprašujte! Raje glejte Damirju pod prste. S fileja obreže vse, kar ni enake barve. Vse belo zgoraj, vse rdeče spodaj. "Zato pa Italijani pripravljajo karpačo," pojasni. "Nič ne obrežejo, le dobro natrejo z limono ter dajo v hladilnik, kjer se skuha…"

Ribji ostanki z njoki in fuži

Zadnji del Damirjevega "kuhanja" so tanke rezine, počez, proti repu. Čez tanek sashimi nato polije zeleno olje. Kot bi bilo bučno… "Belićeva selekcija sedmih sort, iz fažanskega nasada." Kombinacija v ustih je neverjetna. Zdaj vem, kaj je tako navdušilo Francoze v Tokiu! Slastno, kar omamno! Dovršeno, torej popolno! Spremljava, ob Benvenutijevi malvaziji iz Motovuna, s polnim telesom in zmago na poreškem Vin Istra, je velika skleda polente. Tudi v njej je veliko oljčnega olja, pa parmezana in smetane. Zelo je polna, saj le takšna lahko pripravi podlago za vsak novi grižljaj ribe in sedmih vrst oljk. To Belićevo olje imajo le štiri hrvaške restavracije, zagrebški Marcellino, dubrovniška Nautica in puljski Valsabbion. Več ga ni. Več si jih ne zasluži…

Potem začne ropotati v kuhinji, zato Damir pospravi svoje nože. Toda, ko so "ostanki" v ponvi, je čas še za repete… Na velikem krožniku je namreč prostora le za deset majhnih pokrovač, kaneštrel. Meso se trdno oprijema lupine, seveda, še pred kratkim so plavale pet milj od obale proti Rovinju. "Naše so bele, Italijani pa imajo rdeče in črne," pojasni Damir, ko školjke pokaplja z Belićevim oljem. "Lahko dobimo še," pove vse!

Deset milj z odprtega morja so do Damirja in Ornele priplavale velike pokrovače. Seveda, tudi one se trdno držijo oklepa - nagradno vprašanje: od kod so priplavale tiste, ki so utopljene v drobtinah ali parmezanu, v kuhinjah celinskih gostiln položene na školjčno lupino, ki jo natakar po jedi skrbno pospravi? - tudi one se družijo le z deviško stisnjenimi oljkami (in ščepcem peteršilja).

Ribji ostanki so med njoki in fuži. Oboji so špinačni, toda okusa iz (skoraj) istih sestavin sta povsem samosvoja. Fuži so bolj zelenjavni, testenina je pred ribo, začinja ju le poper. Njoki so bogati, zelo gostljati, špinače kljub močni barvi ni čutiti, saj se bohoti riba, ki ji pomaga grobo naribani parmezan.

Kaj pa glavne jedi? Saj k Damirju ne gremo zaradi kuhanja, temveč zaradi - nekuhanja. Saj je od brancina ostala le še koža z nekaj kostmi. Od nas pa prijetna omama, ki pa, ker je niso zakrivile težke jedi ali alkohol, nam je dala krila. Ko poješ za pet, moraš poleteti! Ali pa pojesti nekaj sladkega, da te pomiri… Pri Damirju in Orneli v tem sklepnem dejanju nastopi hči Mattea, arhitektka, someljejka, naslednica, s svojimi krostatami. Jabolke, hruške, pomaranče, čokolada, črna in bela, testo, iz moke za črne kruhe, in - oljčno olje. "Toda le na sadne sladice," poduči gospodar. "Pri čokoladi oljčno olje nima nobene možnosti. Kvečjemu bučno…"

Zakaj obiskati?

Sredozemska kuhinja nam je bližja od japonske. Tako kot je Novigrad bližje kot Tokio.



Komentar bralcev:

7. 12. 2009: v istri top konoba, za tiste ki kaj iščejo


Dodatni podatki

Kako do tja:  V starem delu Novigrada

Regija:  Hrvaška

Značilnost:
istrsko

Naslov:  Ul. Zidine 5, Novigrad, Hrvaška

Telefon:  +385 52 758 134

E-pošta:  cittanova@net.hr

Zaprto:  ponedeljek; odprto od ponedeljka do sobote med 12. in 15.30 uro ter med 18.30 in 23.30

Lastnik:  Damir Baletić

Kuhar:  Ornella Baletić

Cene:  meni s petimi hodi (z vini na kozarec), po gospodarjevi izbiri, od 480 do 500 kun

Jedi:
morska istrska kuhinja z japonskim odnosom do svežih rib

Dodatno:
sashimi in noži Kai

Leto obiska:  marec 2009

Ponoven obisk:  zagotovo!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND