Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (79 od 100)


Gostilna ocenjena 7 krat

Hrana:
7 krat
Vina:
7 krat
Postrežba:
7 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
7 krat
Cena/kakovost:
7 krat

Ocenite gostilno
 

Jotina juha z jadranskimi kozicami


Postrv z nadevom iz krvavice v kozarcu za vlaganje


Kranjska klobasa in gorenjski postrvji suši


Krištofova gostinska izba z vini, siri, klobasami in namazi

 
Gostilna Krištof, Predoslje, 2009
Prva slovenska bio gostilna

Človek letno ubije 30 milijard živali! Da jih poje. Da tako ubija sebe in svoj planet… Živinoreja je drugi največji povzročitelj globalnega ogrevanja! Toda hkrati je poljedelstvo, neposredno in posredno, največji povzročitelj toplogrednih plinov… Nič mesa in nič zelenjave? Rešitev je zgolj v nas! Jesti moramo manj in boljše! Manj, dosti manj, mesa, več, dosti več, zelenjave! Oboje pa pridelano ekološko in lokalno. Rešitev je, torej, da se začnemo obnašati kot - Krištof!


Morda Krištofove jedi niso vrhunec kuharske umetnosti. Morda na krožnikih zmanjka kakšna finesa, morda tudi kakšen okus. Morda smo bili kje že bolj vzhičeni, morda, skratka, vsaka jed ni za čisto pet. Toda, vseeno si srčno želim, da bi bile vse slovenske gostilne takšne kot Krištof! Da bi, namreč, skrbno izbirale svoje dobavitelje, da bi iskale ekološko in lokalno, da bi odkrivale alternativno, da bi jedilnike prilagajale zemlji, letnim časom, tradiciji in okolju. Če bodo ob tem imele še ekološki jedilnik za otroke, ve-ce za invalide, nitko za zobe v umivalnici in vsak ponedeljek zvečer stalno omizje ob pivu, prestah in trdo kuhanih jajcih, pa še toliko boljše.

Sendvič v škrniclju

Dober dan in na svidenje, v 22 jezikih, piše na veliki tabli pred hišo. Če ste rezervirali, je na tabli pred vrati vaše ime, na mizi na vrtu pa kranjska klobasa s hrenom in gorčico, iz svinjskega stegna, slanine, česna, popra, ošpilena, odimljena, obarjena, le minuto v vreli vodi. V belo pogrnjeni kmečki izbi vas čaka vrč vode, ki je skozi posebno pipo kot hlodi po gozdni drči pritekla v kozarec. Za aperitiv vam ponudijo presni napitek z meto in ingverjem, za kuharjev pozdrav pa gorenjski suši, iz ekološke polente iz sosednje vasi in ekološkega postrvjega kaviarja iz sosednjega potoka. Sprejmeta vas mlada gospodarja, v ponedeljek, sredo, petek Krištof, v torek, četrtek, soboto Tomaž. In morda se vmes na kolesu pripelje še Peterle ali pa kak črni mercedes z Brda.

Sendvič v škrniclju, z jelenovim križem z Brda, s hruško, šipkovim džemom in šilcem smrekovca, s Pokljuke, je krvavška culja. Kruh je domač, iz ekološke moke, hruška je sladka, šipkova marmelada domača. Malce sladko, komu presladko, toda le dokler ne nazdravi. S šilcem, ki ima ravno dovolj alkohola, da poplakne, in dovolj malo, da ne uniči nadaljevanja. Vse skupaj je servirano duhovito in hkrati lepo, škrnicelj je spet z leseno ščipalko, šilce je na leseni smučki, dodatni kruh je v leseni mlinarski zajemalki.

Juha je česnova, ker pomaga proti prehladu, z dimljenim kravjim sirom, zelo nežna, v elegantnem krožniku, ki sodi k veseloigri okusov. V drugem je jotina juha z jadranskimi kozicami zavitimi v špeh. Če bi vprašal, ali so kozice res jadranske, bi Tomaž najbrž prinesel certifikat, kot ga ima za vse biološko pridelana živila, ki jih uporabljajo pri Krištofu.

Jagenjčki (kotleti z medeno česnovo polivko in krompirjevo zloženko) so Krišeljevi iz sosednjega Hotemaža. Od Primoža je tudi polenta, z Demeter licenco, pa korenje (korenčkova juha s koriandrovimi fritati), pira, zelje, krompir, buče. Govedina je pohorska (bio goveji golaž s kruhovim cmokom), četudi s Svete Trojice in iz Šentjurja pri Celju, purani so Jakopičevi z Banjšic nad Kanalom (na solatnem gnezdu s sezamom), brancini (ob zelenem pireju in kuliju iz ohrovta) iz Pirana, olje, oljčno Jakominovo iz Kopra, bučno Kocbekovo iz Sv. Jurija pri Ščavnici, jabolčni sok in regrat sta Repovževa iz dolenjskega Šentjanža, bio refošk je Frasov iz Ankarana, bio bela vina Urbajsova z Rifnika nad Šentjurjem, kisi so Sirkovi in Isteničevi, čaji Grilčevi s Krvavca… Krištof ni le gostilna. Sploh ne gostilna, v kateri mora biti vsak obisk degustacijski. Jedilni list se bere kot ekološki učbenik, karta žganj je spisek gorskih zelišč, čajev pa travniških cvetic, veganske jedi, iz nemesnih ponev, naročajo tudi mesojedci, za predjed pa se mimogrede naučite, kako se filetira surova postrv, in ob njej preizkusite polno mizo oljčnih olj. Gostinska šola, pravzaprav.

Snežna brozga ali čubudra

A jed dneva je postrv izpod Krvavca. Pri Arvaju, ki je sosed, Krištofu ne delajo le kranjskih, temveč tudi pokličejo, ko je masa za krvavice še topla. Tako je vedno sveža, črevo pa ostane v mesnici, saj Krištofov kuhar krvavico uporablja kot začimbo. V kozarcu za vlaganje, skupaj s potočnimi raki ali, v krvavškem primeru, s postrvjo. Ki je zjutraj res še plavala. Tomaž pokaže certifikat Vodomca, ribogojnice Biotehniške fakultete iz sosednjega Zaloga pri Cerkljah, z današnjim datumom, ter zraven ponudi še priboljšek, ribjo pičo, iz pšenice, koruze, ovsa in plave ribe, češ: "Poskusite, vse je naravno in dobro!"

Srnine zarebrnice z brusnicami in rdečo polento je bilo potrebno glodati. Zraven je Brdo in njegovih 40 hektarjev gozdov, tako da meso pride h Krištofu še (že) toplo. Morda zato ni bilo dovolj uležano ali pa je bilo predolgo v ponvi, saj je bilo pri kosti zakrčeno, v fileju pa ne dovolj sočno. Pomagala je omaka iz brusnic, ki jih na Pokljuki nabira za Krištofa isti, ki v sadjevcu namaka smrekove vršičke. Kaj zelenjavnega, ob res okusni polenti, bi še bolj povezalo okuse.

Ker je na Krvavcu smuka že pomladna, je tudi spodaj čubudra, s krvavško meglo in krvavškim čajem vred. Sladica v kozarcu, ki ima na sredini plast jabolčne čežane, na obeh koncih pa bogati kremi, polni rumenjakov in smetane, saj je bilo mesa malo, veganstva pa dovolj, doživi svoje šele s čarovniškim trikom, ki ga sicer uporablja že preveč gostiln (suhi led in zeliščni čaj), toda Krištof mu je dodal še ledeno kupolo v obliki igluja. Če je zgoraj megla ali veter, pa ostanite kar spodaj.

Zakaj obiskati?

Laura Bush svojim varnostnikom, ki so se ustrašili Krištofove žive vode iz vrča in si naročili plastenke: "Morate poskusiti to jagenjčkovo obaro z ajdovimi žganci!"




Komentar bralcev:

23. 3. 2009: potoćni raki so zaščiteni, prihaja inšpektor, recepti zemono, oselijeva šola


Dodatni podatki

Kako do tja:  Z avtoceste za Britof, smer Brdo

Regija:  Gorenjska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Predoslje 22, Predoslje pri Kranju

Telefon:  04 2341 030

www:  www.gostilnakristof.si

E-pošta:  kristof@siol.net

Zaprto:  odprto vsak dan; nedelja 12 do 17, sobota od 17 do 24, med tednom od 12 do 24

Lastnik:  družina Bolka, brata Tomaž in Krištof, mama Elica

Cene:  kosilo za dva je z vini stalo 99,60; hladne predjedi 9,50 do 15,50, juhe 3,50, tople predjedi 8,50 do 14,50, domače in bio jedi 7,50 do 17,50, glavne jedi 17,50 do 22, sladice 4,50; krvavški in degustacijski meni 42

Jedi:
nova slovenska kuhinja, bio, veganska, z lokalnim poreklom

Dodatno:
sestavine ekološke pridelave, veganstvo, jedi brez glutena

Leto obiska:  marec 2009

Ponoven obisk:  vsekakor, saj je vedno kaj novega



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND