Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (53 od 100)


Gostilna ocenjena 13 krat

Hrana:
13 krat
Vina:
12 krat
Postrežba:
13 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
13 krat
Cena/kakovost:
13 krat

Ocenite gostilno
 












 
Kramberger, Pernica
Tam, kjer je vedno polno

Najbolj znano mariborsko nedeljsko kosilo - Kramberger, ker ni daleč, ni drago, ni treba dolgo čakati in ni slabo - Sedem menijev, ki vedno najdejo navijače - Notranjost je že prenovljena, kdaj bo še zunanjost


Poznam mariborske gostilničarje, ki se gredo med vikendom, če niso zadovoljni z obiskom gostov, prepričati v Pernico, kaj se dogaja. In potem so spet razočarani, ko vidijo, koliko avtomobilov je parkiranih okrog cerkve. Zakaj je pri Krambergerju polno, pri nas pa ne, je najbolj pogosto nedeljsko gostilniško vprašanje v Mariboru.

Skrivnost Krambergerjevega uspeha pa ni v tem, kaj Kramberger je, temveč v tem, kar Kramberger ni. Pri Krambergerju je, namreč, tako polno zato, ker: 1 ni daleč, 2 ni drago, 3 ni potrebno dolgo čakati, 4 ni slabo. Vsi drugi se trudijo biti nekaj posebnega, a jim zato največkrat manjka znanja. Kramberger pa potem pobira njihove razočarane goste. Pri Krambergerju ni presenečenj. Pri Krambergerju tudi ni kiksov. Pri Krambergerju je tako kot vedno in kot ste navajeni. Kramberger je pravzaprav McDonalds štajerske domače kulinarike!

Jedilni list se ne važi

Čeprav se je v zadnjih letih tudi pri Krambergerju nekaj spremenilo. Notranjost se je polepšala! Na zunaj zbuja Kramberger še vedno tisti stari vtis. Tukaj je gostilna, v kateri se poceni je... Ogromno parkiranih avtomobilov, terasa pri vhodu, ki daje vtis pozabljenega skladišča, neugledna fasada, stara svetleča tabla... Toda znotraj je že drugače! Pogrnjene mize, nageljni v vazah, prijetne in tople barve na stenah, dovolj svetlobe, domačno vzdušje. In nikjer nobenega servirnega vozička! Celo zrak ni pretirano nasičen z oljem iz friteze.

Jedilni list se ne važi. Na enem listu plastificiranega papirja je pravzaprav celotna Krambergerjeva formula uspeha. Trije meniji po 1350 tolarjev: zrezek z gobovo omako, ocvrt piščanec, dunajski; štirje po 1550 tolarjev: postrv po tržaško, nadevana teletina, domače koline, pečen odojek. Na začetku juha, na koncu višnjev zavitek ali gibanica.

Čeprav jedilni list ponuja še tudi drugo klasiko domačih štajerskih gostiln (gobova juha z ajdovimi žganci, kisla juha, telečja obara, ciganski golaž, pražena jetrca, ocvrti možgani, lignji, zrezki, meso z žara, pice), so glavni meniji. Tudi zato, ker so hitro na mizi. Tako hitro, da so natakarji v belih srajcah in temnih kravatah včasih kar preveč odrezavi. Četudi sem polistal tudi po knjigi vtisov in našel v njej same pohvale. Tudi nad postrežbo.

V meniju je le goveja juha. Gosta zaradi rezancev, da se jih da jesti celo z vilicami. Za doplačilo sta še zelenjavna in gobova. Čeprav gre za množično gostilno, kjer se dela na veliko, pri juhah ni bilo opaziti nobenega redčenja. Gob obilje, ne gojenih, če niso bile ravno iz najbližjega gozda (saj je tudi Avstrija blizu), pa ni motilo, saj je bilo dovolj tudi zelišč, namesto moke pa smetana. Začimbno je prevladovala kumina, ki je bila še bolj izrazita v zelenjavni juhi, tekočinsko sicer tanki, toda z al dente dodano zelenjavo, ki je obdržala tudi svojo barvo.

Nadevana telečja prsa so bila sočna, mehka in okusna kot že dolgo ne. Klasična, izrazita temna pečenkina omaka, kompakten kruhov nadev, lepo rumen pražen krompir in malo kuhane zelenjave, ki, tako kot že pri juhi, je še kazala znake življenja. To ni nepomembno! Če pa to uspeva tako malo (množičnim) gostilnam.

Velikost porcij ni odločilna

Z vini pri Krambergerju ne pretiravajo; domači beli pinot se rad druži z mineralno vodo, zanimiv pa je polsladek Fabijanov rumeni muškat. Da se časi tudi tukaj spreminjajo, pa dokazujejo med buteljkami trije predstavniki suhih belih vin, radgonsko-kapelski traminec, Gaubejev chardonnay in Valdhuberjev sauvignon; pa tudi damski rose Erzetič in modri pinot Gaube.

Kmečka pojedina je bila obilna in tudi tukaj je minilo brez kiksov in brez sovražnikov. Vse se je, skratka, dalo pojesti. Krvavico bi si najbrž marsikdo želel bolj hrustljavo zapečeno, toda zato je bil nadev dovolj pikanten. Pečenica je bila tanka, lepo zapečena, z okusom, ki je zanjo značilen in brez mastnih ostankov. Rebrca so hrustala, kar pove, da kuharica ve, kaj je pri njih najboljše. Le cmok je bil zunaj sluzav, znotraj razsušen, toda ob takšni konkurenci na krožniku (v posebni skodelici je bilo še velikokrat pregreto zelje, kar mu je godilo, z zabeljenim fižolom), je bilo nekaj tako potrebno pustiti.

Z nekaj doplačila sva pri sladici dobila orehovo palačinko, pri čemer je natakar prijetno presenetil z vprašanjem: "Eno ali dve?" Nasploh gre Krambergerju v čast, da ne pretirava z velikostjo porcij. Škoda le, da so se pri palačinki odločili za bližnjico in jo le pogreli (bil pa je topel krožnik!). Če bi jo spekli sproti, čakanje ne bi dosti dalje trajalo, veselje v ustih pa!

Pa tudi o gibanici iz krušne peči (imajo tudi pice) le vse najlepše. Čeprav je bila že hladna, kar je ob 15. uri njeno normalno stanje, kuharice ni premamilo, da bi si pomagala z mikro valovi. Za to sem ji hvaležen.

Rezine oranže s peteršiljem pa so bile na krožnikih. Toda zato zelo majhne. Da smo lahko zadovoljni oboji, najbrž. Tisti, ki brez tega konfekcijskega logotipa ne morejo, in tisti, ki to nočemo.





Komentar bralcev:

10. 5. 2016: Zelo dobra hrana.
5. 10. 2014: pripomba¨: za invalide bi lahko malo bolj poskrbeli - vsaj na wc bi lahko namestili oprijemalke za roke ,da se lahko vstaneš in sedeš!


Dodatni podatki

Kako do tja:  Tik ob cerkvi v Pernici.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Pernica 4, Pernica pri Mariboru

Telefon:  02 644 9136

Zaprto:  nikoli

Lastnik:  Vlado Kramberger

Cene:  opisano kosilo za dva je stalo 4.000 tolarjev; vredno svojega denarja.

Jedi:
klasika iz slovenske zakladnice nedeljskih kosil

Plus:
Krambergerjevi ne komplicirajo, to, kar imajo, je dobro in okusno, za zelo zmerno ceno, pa še hitro je na mizi.

Minus:
bilo bi neumno svetovati jim, naj kaj spremenijo, če pa imajo tako polno; toda po prenovitvi notranjosti bi zdaj že bil čas še za novo fasado in vhod.

Dodatno:
izlet, ker se v gostilni ne zamudiš preveč

Leto obiska:  2005

Ponoven obisk:  zaradi klasike, ki vedno tekne



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND