Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (60 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Jelenov file z dvema pirejema: topinambur in buča


Tadejeve lazanjete: kapesante in pomaranča


Grahova juha z žlico: mocarela in mandlji


Minimalističen ambient restavracije v fitness centru

 
Taju, Ljubljana, 3,5 ZAPRTO
Igra okusov od marsikje

Jabolko in drevo… Oče umetnik, sin umetnik. Še en dokaz, torej, da je kuhanje res umetnost.

Tadej Kržišnik, ki je začel kot pomivalec posode pri Ani Roš v Hiši Franko, danes pa je lastnik restavracije v elitnem ljubljanskem rekreativno-kozmetičnem centru, je kuhar, kakršnih v Sloveniji potrebujemo vsaj še 50! Radovednih, samoiniciativnih, domiselnih, kreativnih, ambicioznih, učečih, mladih, torej perspektivnih. Umetnikov, ki to, sicer, še niso, vendar že dokazujejo, da tovrstne gene imajo! Pred nami je še veliko dobrih Tadejevih jedi.

Za aperitiv so nama ponudili le žganje ali campari, od penečih vin pa na omari le prazne Moetove škatle. Toda zato domači kruh, pravzaprav majhne štručke, polnjene z oljkami, in pozdrav iz kuhinje, - ki je majhna, ravno dovolj za chefa in pomočnico -, na majhni amuse žlici, žele rumene paprike, mango in granatno jabolko. Zanimiva raznovrstnost okusov, ki je vzdražila. "Tisti, ki vejo, da je naš Tadej dober kuhar, se mu prepustijo," je najino usodo določila mlada natakarica v obleki za prosti čas in - belih rokavicah.

Bil je tudi dim

Za pozdravom in kuhinje je prišel spomin, iz Tunizije, a je bil že nekam zbledel. Lepo zrezana zelenjava, s prevlado kumare, ki sicer ni najprimernejša za uvod, tudi lepo zložena, toda tudi nič več kot to. Omenjena je bila še himalajska sol, a je tista rdeča barva bila bolj od paprike kot od rožnate soli, ki pa Himalajo sicer le gleda iz Pakistana, če ni sploh izkopana na Poljskem. In če smo že pri njej, tehniška univerza iz nemškega Clausthala je himalajsko sol, ki velja za eno najdražjih na svetu, vzela pod mikroskop in ugotovila, da se "v ničemer ne razlikuje od navadne kamene soli," oziroma zgolj v tem, da je v njej več umazanije…

Potem pa je bil dim. A šele, ko sva odvila folijo, ki jo je kuhar spretno ovil okrog lesene špile. Iz kozarca za cocktail se je pokadilo kot ob tabornem ognju, v tem vonju pa je potem dejansko bolj teknil kostanjev pire s solnim cvetom in nabodalom garnele, ki ji je natakarica sicer rekla "škamp". Zaradi dima se ni dobro videlo (berite: vonjalo in okušalo), toda najbrž so imele v oljčnem olju tudi gomoljike (njihova esenca) nekaj vpliva.

Juha je bila najboljši del najinega prepuščanja Tajuvemu kuharju. Ni bila le lepa, bila je tudi domiselna in polna okusov. Nasploh je TAJU igra okusov, ki se še zdaleč ne zadovoljijo zgolj z običajnimi (evropskimi) vplivi. Ne nazadnje tudi ime, ki je sicer okrajšava začetnih črk imen partnerjev, od katerih je ostal le še prvi, spominja na nekaj daljnega, imena nekaterih jedi pa pripovedujejo o potovanjih in njihovih spominih. Nič čudnega, da mi je na knjižni polici v loungu najbolj padel v oči Matsushitin Nobu. Od tod, torej, bazičnost okusov in preprostost priprave?! Če bi bil grah po električnem mešanju še pretlačen skozi cunjo, bi bilo že vrhunsko. Na žlici bivolja mocarela z mandlji in paradižnikovo gostljato in začinjeno omako, v kozarcu pa deviški grah, ki sta se združila v posrečeno kombinacijo, sladko, kislo, pekočo, slano, , torej tudi umami ni bil daleč, bilo je vroče in mrzlo hkrati, teklo je in hrustljalo, vleklo se je in penilo.

Poteza s čopičem

Lazanjete s kapesantami so bile v pomarančni omaki, v kateri pa je glavno vlogo igrala sojina. Zelenjava (jajčevci, oljke) je bila lepo drobno kockasta, testenina, zelo na zob,  z rokami pregnetena in oblikovana. Sploh ne slabo, toda kot pred tem in potem: nekaj je manjkalo…

Za glavno jed je bil jelen, s (spet) solnim cvetom, v družbi dveh pirejev, topinamburjevega in bučnega (Hokaido). Meso je bilo premalo opečeno, jelenji file se ni spremenil v jetrno mehkobo, temveč ga je bilo potrebno žvečiti. Njen krožnik sva zato poslala na dodelavo, a sva s tem dobila le potrditev, da je meso s solnim cvetom potrebno soliti naknadno.

Celotnemu krožniku je manjkalo bistvo, saj je bil bučni pire sicer lepo povlečen s čopičem in barvno zanimiv, toda sestavine niso bile nobena ekipa, temveč izgubljeni posamezniki. Pire pač ni omaka! Jed brez omake pa ni glavna jed!

Bilo je nedorečeno. Ne le zaradi količin, ki te po kosilu s šestimi hodi zvečer prisilijo še na pot v najbližjo picerijo (resnici na ljubo: vsak le polovico…). Slika ni vse! Umetnost v kuhinji ni le likovna. Oziroma slika obljubi veliko več od tega, kar ostane v ustih. Pravzaprav, kljub poskusom igranja z različnimi okusi, sem moral vse to zelo hitro napisati, saj naslednji dan ni ostalo veliko. Jedi so, skratka, še nedokončane! Na krožnikih so deli, ne pa celote.

Kot, na primer, pri sladicah. Toliko purizma je pa že preveč. Se je kuharju že mudilo domov? Čokoladni souffle je spekel brezhibno, kubanska čokolada se je mamljivo razlila, toda kaj ko je bil krožnik tako dolgočasen. Ob souffleju le majhna kovinska skodelica z malinovo omako, ki je sicer poskrbela za lepo barvo. Toda… Ali pa pomarančna tortica. Zgolj z nekaj barvnimi potezami južnega sadja.

"A smo si napolnili želodčke?" se je prijazno slišalo nad belimi rokavicami, ki so nama ponudile še majhni marcipanovi pralini, res odlični, in - zobno pasto. Doma sva si nato na zobe stisnila čokoladni mousse. TAJU ima, skratka, potencial! Pol sončka, ki kaže k štirim, nosi v sebi upanje tudi za, nekoč, pet.

Zakaj obiskati?

Ker nama je nekaj manjkalo, sva si ogledala še njihovo spletno stran. Pozornost je zbudila predvsem foto galerija. Potem sva bila šele lačna! Slike so odlične. Nekdo teh jedi ni le dobro fotografiral, temveč jih je nekdo (Tadej) moral tudi skuhati. Škoda, da je kuhal le za slikanje. Recite mu, naj tako skuha še za vas.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  V Dravljah, v objektu Sunny studia, kjer je prostorno parkirišče.

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
kreativno

Naslov:  Regentova cesta 37, Ljubljana

Telefon:  ZAPRTO

www:  www.taju.si

E-pošta:  info@taju.si

Zaprto:  ZAPRTO

Lastnik:  Tadej Kržišnik

Kuhar:  Tadej Kržišnik

Cene:  hladne predjedi 8 do 10, tople predjedi 10 do 15, juhe 5, glavne jedi 20 do 25, sladice 5 do 8. Degustacijski meni s 5 hodi 36,00 in degustacijski meni z 8 hodi 54,00.

Jedi:
avtorske, z vplivi, med katerimi morajo pravi šele zmagati

Plus:
Zakaj obiskati?
Ker nama je nekaj manjkalo, sva si ogledala še njihovo spletno stran. Pozornost je zbudila predvsem foto galerija. Potem sva bila šele lačna! Slike so odlične. Nekdo teh jedi ni le dobro fotografiral, temveč jih je nekdo (Tadej) moral tudi skuhati. Škoda, da je kuhal le za slikanje. Recite mu, naj tako skuha še za vas.

Leto obiska:  december 2008

Ponoven obisk:  toda prej v fitness



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND