Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (71 od 100)


Gostilna ocenjena 13 krat

Hrana:
12 krat
Vina:
11 krat
Postrežba:
13 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
12 krat
Cena/kakovost:
12 krat

Ocenite gostilno
 

Lešnikova tortica, drugače kot ste je vajeni


Telečje ličnice po dvanajstih urah kuhanja


Gosje prsi z gosjimi jetri in jelen z malinami


Marko Pavčnik s tartufjimi lizalkami v srednjeveškem stolpu

 
Hotel Evropa, Celje, 2008
Celje (spet) živi v Evropi

Prenovljeni hotel, drugi najstarejši v Sloveniji, je očitno našel ekipo (prišla je iz šentjurske Žonte), ki v svojem delu uživa in ve, da so pravi gostje le tisti, ki se vračajo. Evropa (spet) živi. In diši!


Bi bilo drugače, če ne bi rezervirala (s pravim imenom)? Bi! Miza, najbrž, ne bi bila okrogla, prt ne bi segal do tal in na njem ne bi bilo rdeče vrtnice. Pa , najbrž, naju ne bi prišli pozdravit menežer hotela, vodja restavracije in šef kuhinje. Tudi francoska veleposlanica bi se lahko, najbrž, še malo dalje zadržala v srednjeveškem stolpu, saj je ne bi "pregnale" najine lizike s tartufi… Toda, če ne bi rezervirala, najbrž sploh mize ne bi dobila!

Celje živi! In to v Evropi! Kavarna je bila polna. Sedemdeset (celih) tort, ki so jih prodali čez vikend, je bilo spet spečenih in obloženih. Restavracija je bila (v sredo opoldan) polna. In gostje niso jedli dunajskih, krač ter čevapčičev. Jedli so telečje medaljone s portovcem in gosjimi jetri ter dušene hobotnice na tartufjem pireju. Očitno ne gre (več) za kulinarični eksperiment, ki ima na začetku velik zalet, potem pa ponikne, ko nima gostov. Po dveh letih prenove in iskanja, je hotel Evropa, drugi najstarejši slovenski hotel, spet osrednje zbirališče Celjanov. In ne več le zgolj zaradi višnjeve torte.

Pozdrav iz kuhinje je bil prava izpoved. Da, namreč, kuhar zna, a da je še previden. Lepa žlica, mehka krema, sočna marinada. Seveda pa je lahko v postrvi dosti več dima in v koromaču več ognja. Toda, seveda, to so še učna leta. Še bolj za goste. Ne nazadnje je hrabrost že to, naročiti v mestu, ki je desetletja prisegalo na ciganski golaž iz kotlička, petnajst kilogramov telečjih ličnic. Zdaj pa, pohitite, da jih še dobite.

Omaka rozin in kaper

Pravzaprav bi nama moralo biti že zunaj jasno, da ne bo slabo… Obnovljena fasada nima nobenih kičastih gostinskih izveskov, da moraš poiskati majhen kažipot, na katerem piše: "Mesni gourmet." Kdor pozna razliko med gurmani in gourmeji, že nekaj, namreč, ve! In bere (tudi to stran).

Gosje prsi z nastrganimi gosjimi jetri, kavna zrna in pomarančna marmelada na eni strani krožnika, na drugi pa jelenov karpačo z maskarpone kremo in oblivom iz malin. Odličen uvodni krožnik, sicer z obiljem sestavin, ki povejo, da kuhar še težko izbira, saj želi ponuditi gostu vse, kar ima in zna. Kruh, v košari iz lipovega lesa, je bil domač, Batičev rose, 2005, pa presenečenje, ne zaradi polne lune, pri kateri so ga napolnili, pač pa zaradi izbire. Premnogi mislijo, da gredo k jetrom le sladkarije, tukaj pa je tudi polsuhost, s poudarjeno sadnostjo, opravila svoje.

Pri juhi se je predstavil tudi kuhar, saj ni drugim zaupal, da bi čez hitro, a nežno v ponvi opečene rezine lososa, garnele, hobotnice in trilje pri mizi kdo drug prelil grahovo juho, ki ni bila dojenčkova. To pomeni, da odloča vsak gost, ali bi moral kuhar grahove lupine po električnem mletju še pretlačiti skozi tanko sito ali ne…

Sestavine Evropinega kuharja so klasično pomembne, na primer kraljevi raki, jelen, gosja jetra, kapesante… Toda, v spremstvu imajo več (kot drugje): škampi so z zapečeno parmezanovo kremo, jelenove marinirane rezine so z gozdnimi jagodami in maskarponom, gosja jetra so s hrustljavo skorjico, pomarančo in konjakom, Jakobove pokrovače pa s cvetačno kremo ter omako iz rozin in kaper. Slednja (omaka) je pri Johanni Maier, ki so jo nekaj časa proglašali za najboljšo kuharico na svetu, gladka in pasirana emulzija, v kateri plava jakobinka s cvetačno hrustljavo kapo, pri Marku Pavčniku pa je omaka pravzaprav pesto, saj je kremasta cvetača. Ne, to ni prepisovanje, to je iskanje! Pozneje je chef sam pojasnil izvor svojih idej: "Seveda, brez knjig ne gre. A tudi ne brez preizkušanja in eksperimentiranja!"

Žabje in telečje ličnice

Vrhunska jed je bila žabja ličnica! Seveda je bila žaba morska (grdobina), toda v objemu povsem bele slanine skoraj povsem črne španske svinje (pata negra, jabon iberico), ki je bila ravno dovolj razpuščena, da je kot film oblila celotno jed na krompirjevem pireju, potresenem s tartufi in izboljšanem z oljčnim oljem. Bravo! A vseeno moram ponoviti letos že nekajkrat napisano: ob tako slabi letini bi morali kuharji gomoljike ignorirati.

Z ličnicami je kuhar tudi nadaljeval. Le da je telečje ves dan ogreval brez zraka, kar je v rezultatu dalo prijetno naravno omako, izboljšano s smetano, da so se v njej kopale redkvice z repom, majhne bučke in belgijski radič. Morda bi kak sitnež po nežnih in lahkih uvodnih jedeh hotel v finalu kaj bolj krepkega in temnega, saj bi ličnice ob temperaturi nad 140 stopinj zaradi Maillardove reakcije ponudile precej več hrustljave arome. Sitneži, pač. Ni pa sitnarjenja pripomba, da krožniki niso bili pogreti! Na takšnem nivoju je to, namreč, obveznost!

Radgonska štorklja (ciconia) iz modrega pinota, 2006 (še boljši je 2005), je z vonjem pečkatega sadja, umirjenimi tanini in prijetnim pookusom poznala zgodbo o nežnih učinkih nizkotemperaturnega pečenja.

Sladica, lešnikov kolač z makom in čokoladni mousse na mangovi omaki, s pestom mete in gozdnimi sadeži, je bila po tem, kar sta pokazala prenovljena Evropa in mladi kuhar Marko Pavčnik, pravzaprav logična. Celje je dokončno na slovenskem dobrojedskem zemljevidu!

Zakaj obiskati?

Evropin chef morda še ni našel svojega stila, a je zato s svojim talentom in radovednostjo že izpilil sodobni stil, ki danes privablja zadovoljstvo in goste. Pa ne več (le) gostov, ki merijo velikost krožnikov in debelino omak, temveč goste, ki jim ne moreš prodati mačka v lepem žaklju, saj ribam gledajo v oči, mesu pa mišice. Hkrati je hotel Evropa očitno našel ekipo (prišla je iz šentjurske Žonte), ki v svojem delu uživa in ve, da so pravi gostje le tisti, ki se vračajo. Evropa (spet) živi. In diši!





Komentar bralcev:

24. 3. 2010: Najboljše v Celju!
24. 8. 2009: Na žalost hrane še ne morem pohvaliti razen mogoče tortic, ki so še vedno daleč najboljše v Celju. Moja pohvala gre predvsem postrežbi v kavarni, kjer se vedno počutim dobrodošlo in prijetno, saj se vsi natakarji potrudijo. Upam da bom v bližnji prihodnosti imela možnost preizkusiti tudi jedi in vina.
10. 5. 2009: Krožniki so lepi, jedi zvenijo zanimivo, pri okusu pa malo zmanjka, da bi bilo presežno. Vinska karta je, kar je pohvalno že samo po sebi, manjkajo letniki, želel bi si večji izbor iz ene kleti, ne pa da je večina omejena na eno sorto. Postrežba je krepko nad slovenskim povprečjem in marsikdo iz Ljubljane se lahko pride v Celje kaj naučit glede postrežbe, čistoče, opreme, razmerja cena/kakovost.
11. 2. 2009: Že dolgo nisem tako dobro jedla kot prav v hotelu Evropa. Upam,da kmalu spet.
4. 1. 2009: rad dobro jem in rad imam dobro postrežbo zato grem v hotel evropa


Dodatni podatki

Kako do tja:  v središču Celja

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Krekov trg 4, Celje

Telefon:  +386 3 426 9000

www:  www.hotel-evropa.si

E-pošta:  info@hotel-evropa.si

Zaprto:  odprto vsak dan od 12. do 23. ure

Kuhar:  Marko Pavčnik, somelje Robert Hirci

Cene:  hladne predjedi 5,80 do 7,90, tople predjedi 9,50 do 21,10, juhe 3,80 do 4,90, glavne jedi 9,80 do 17,80, sladice 4,50

Jedi:
sodobna kuhinja francoskih korenin, mediteranskih okusov in najboljših sestavin

Plus:
Zakaj obiskati?

Evropin chef morda še ni našel svojega stila, a je zato s svojim talentom in radovednostjo že izpilil sodobni stil, ki danes privablja zadovoljstvo in goste. Pa ne več (le) gostov, ki merijo velikost krožnikov in debelino omak, temveč goste, ki jim ne moreš prodati mačka v lepem žaklju, saj ribam gledajo v oči, mesu pa mišice. Hkrati je hotel Evropa očitno našel ekipo (prišla je iz šentjurske Žonte), ki v svojem delu uživa in ve, da so pravi gostje le tisti, ki se vračajo. Evropa (spet) živi. In diši!

Dodatno:
drugi najstarejši hotel pri nas (1873), 46 sob, srednjeveški stolp iz 14. stoletja

Leto obiska:  november 2008

Ponoven obisk:  zanimivo bo spremljati razvoj nadebudnega Marka Pavčnika



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND