Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (68 od 100)


Gostilna ocenjena 7 krat

Hrana:
7 krat
Vina:
7 krat
Postrežba:
7 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
7 krat
Cena/kakovost:
7 krat

Ocenite gostilno
 

rezine čokoladnega moussa


jagnjetina iz pečice


jadranski ligenj z garnelami


jakobinka in novozelandske zelene školjke


telečji jezik z marinirano čebulo


jurčki z bučkami in ješprenjeve krogle

 
Rakar, Trebnje, 2008
Kar drugi, a boljše

Ob našem obisku se vila Rakar sicer ni izkazala kot "ena najboljših slovenskih gostiln", saj o izvirnosti ni bilo ne duha ne sluha, toda tisto, kar ponujajo mnogi, je bilo resda - boljše!

K Rakarju morate čez noč. Imajo res lepe sobe! Četudi ukleščene med avtocesto, lokalno cesto in beton, so moderne, z okusom opremljene in lesom prekrite, da boste po celodnevni dolenjski kolesarski ježi spali kot angelček.

K Rakarju morate na kozarček. Še boljše buteljko! Ker ima Rakar eno najboljših vinskih kart v Sloveniji. Vzorno! Četudi natakar potem po kleti pol ure išče pravo vino. In se vrne z opravičilom: "Oprostite, toliko vin je spodaj…" in z - napačno steklenico. No, najin se je hitro znašel. "To je Kante, ki ste ga naročili, le da na etiketi piše Zidarich.." Saj res ni usekal močno mimo, bila je res vitovska in če ni bil prvi vinski poet Krasa, je bil pač drugi.

K Rakarju ne smete le s prevelikimi pričakovanji! Ali vsaj ne avgusta. Midva, namreč, sva zaradi slovesa vinskega lista pričakovala temu ustrezno degustacijsko kulinarično spremljavo z desetimi hodi. Potem pa je natakar začel v prvi osebi: "Danes imam…" Logično, da sva bila na tleh. Ni bilo videti, da je vse njegovo in da je on vse skuhal.

Zaradi sobe, zaradi vin, pa tudi zaradi kuharice, ki sicer ne išče svoje lastne (ustvarjalne) kulinarične zgodbe (vsaj ob najinem obisku ne), a zato zelo dobro ve, kaj so kakovostne sestavine in dopadljivi krožniki, pa je bil večer vseeno rešen in okusen! Toda, "ena najboljših slovenskih gostiln"? Resda je bil čas dopustov, toda resda sta bila gospodar in gospodarica doma.

Pozdravili (z amusejem) naju sicer niso, a sva k telečjemu jeziku, lepo zloženemu, v dobrem bučnem olju, s sladko marinirano čebulo, zato dobila domač kruh. Škoda le, da ga pečejo zgolj zjutraj.

Tudi školjkam ni bilo kaj očitati. "Tiste zelene novozelandske" so bile popečene na žaru, jakobinka pa, seveda, gratinirana, a je parmezan in paradižnikov concassee nista ubila. Bila je, torej, še sočna in ohranila je okus po sebi. Pri gratiniranju pokrovač zaradi slabih slovenskih izkušenj to znam ceniti!

Praženim jurčkom z jajčko sva se ognila in zato dobila na velikem krožniku le jurčke z bučkami in kašo. Toda, kakšne! Res letos nabrane. Zrezane na kocke (ja, concassee poznaje), saj so tako ohranili več okusa od običajnih rezin. Bučke na julien, saj so tako bile bolj al dente. Na vrhu pa dva cmoka! Ocvrti krogli, pravzaprav. K Rakarju morate na te cmoke z ješprenjevo kašo in smetano! Sobo, Zidarichevo vitovsko in te cmoke, ničesar drugega ne potrebujete, da boste Rakarja hvalili.

Ob tem cmokastem veselju jadranski ligenj, polnjen s kozicami, na obilju paprike z žara, seveda ni imel nobenih možnosti. Jed pač, ki se ni posrečila. Oziroma jed, ki jo bo potrebno še pošteno izpiliti. Lahko prišepnem? Jadranski lignji imajo najraje pečico.

Je pa bil iz pečice jagenjček. Brez zelišč (no ja, malo rožmarina), brez pergamenta, brez (natakarjevega) govora o bio, toda kar pet kotletov, dovolj sočnih, na prav takem krompirju, da sva lahko vitovsko preizkusila tudi mesno. Nefiltrirana, kratko macerirana, se je spoprijateljila z vsemi jedmi. Vinsko doživetje! Gospodar je že vedel, zakaj jo je "založil" v kleti. Če vina le ne bi bilo potrebno šokirati z ledeno kopeljo v vrču pri mizi… Sitnarim, kajne! Kako ne bi, ob tako odlični vinski karti.

V slogu "nadpovprečja" sva se tudi posladkala (pred spanjem). Čokoladni mousse v rezinah ("Tartelet," je rekel natakar) in breskov zavitek s pehtranovim sladoledom sta potrdila Rakarjev sloves, da sicer ponuja to, kar tudi drugi, toda zato boljše in lepše!



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  Trebnje, mimo Trima proti Mirni Peči, čez 3 kilometre ob cesti na desni strani.

Regija:  Dolenjska in Bela krajina

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Gorenje Ponikve 8, Gorenje Ponikve

Telefon:  07 346 6190

www:  www.rakar.si

E-pošta:  gostilna.rakar@siol.net

Lastnik:  Zdravko Rakar

Cene:  opisana večerja za dva je stala 94,20 evra. Brez spanja.

Jedi:
Če pričakuješ več, boš ob odprtem jedilnem listu razočaran. Saj si prebiral o "slow foodu". Pravzaprav standarden repertoar slovenske sredozemske kuhinje. In obvezno prvo natakarjevo vprašanje: "Meso ali ribe?"

Plus:
Skrb: za sestavine, izgled krožnikov, urejenost. Ambicija, hotenje ustvariti nekaj več. Prizidek s sobami. Kakovost jedi, ki ne pozna velikih nihanj in velikih napak.

Minus:
Kar se dogaja tudi drugim nadstandardnim gostilnam: razkorak med dnevnimi konfekcijskimi gosti in občasnimi zahtevnimi gosti. Slednji se ne morejo zanesti, da jih bo brez posebnih najav in dogovorov običajna ponudba zadovoljila.

Dodatno:
prenočišča

Leto obiska:  avgust 2008

Ponoven obisk:  radovednost, kako je, ko je nekaj posebnega, je velika



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND