Podkoren je zagotovo najtežja slovenska smučarska proga. Pa še najbolj strma in najbolj ledena obenem. Nič čudnega, da z nje prideš v Fabulo lačen kot volk. In nič čudnega, da ti potem tako tekne. Če pa ti namesto pogrinjka ponudijo (le) kruh. Toda zato svež in domač! Kjer je dober kruh, je pa dobro tudi vse drugo, kajne. Malo zaradi Podkorena, malo pa zaradi tega krušnega dejstva, a res je, da sva pojedla zadovoljna. Kuhar je od predjedi do sladice vijugal boljše kot jaz pred tem po podkorenskem ledu. Toda vseeno mi na koncu nekaj ni dalo miru. In sem, ko sva že plačala, ponovno pogledal v jedilni list. V njem pa piše: "Prekajeni som na ajdovih ponvičnikih z ocvrto zeleno"! Kaj pa sva midva dobila? Prekajenega soma, sicer, toda na nekaj lističih motovilca ter s krhljem limone. In to pojedla, seveda, skupaj z že omenjenim domačim kruhom, z užitkom. Oziroma z lakoto. Podkorensko, torej… "Želite, da vam vrnemo denar," je ustrežljivo vprašal natakar, ko smo kuharja ujeli pri površnosti. "Ne, ne, saj sva pojedla tudi brez ajdovih blinov. Le prihodnjič, pri naslednjih gostih, spet ne pozabite!" Ne nazadnje sva bila tudi sama površna. Prelahko sva se pustila pretentati. Če pa sva bila lačna… Če pa je bila pečena hobotnica s pinjolami in malinovim kisom še boljša od soma. Z izbranimi listi zimskih solat (poudarjam: z izbranimi!, kar v naših gostilnah ni ravno običaj, saj v "posteljice" vtaknejo ponavadi velike uvele liste neugledne trgovinske solate), da so bili majhni in zviti listi radiča še malo grenki, kar je dalo jedi še dodaten plus. Kar je njo pri solati, sicer upravičeno, motilo, toda zato je on lahko pojedel dve. Zloženka gosjih jeter, h kateri je natakar prinesel dodatno še brusnice - "Zdi se mi, da se bodo dobro ujele," je rekel, s čimer me je še bolj utrdil v prepričanju, da pri Fabuli (včasih Iz krušne peči) znajo z gosti - je bila s pečenimi jabolki in dovolj popečenimi jetri, da niso bila surova, kar se pri tej poslastici prehitro zgodi, so bila ravno pravšnja, da ne potrebujejo preveč razglabljanja. Pri glavni jedi je kuhar jagnječjo krono sicer ustvaril z zlaganjem zarebrnic, toda zato je dobro meso znal dobro speči, da je ostalo sočno - ja, tudi to se prehitro zgodi, da so majhne jagnječje zarebrnice ali metuljčki povsem izsušeni - pri (pečenkini) omaki si je sicer pomagal z nakupom, toda saj je vse odtehtal krompir iz pečice. Pomoč iz nakupa pa je zmotila pri sladici, kjer je čokoladi delala družbo banana, a sem imel občutek, da jem tiste sladkorne banane iz otroške trgovine. Kljub temu pa od trisa sladic, med katerimi je zmagala sadna torta, pravzaprav pita, na krožniku ni nič ostalo. Saj že veste, kajne. Podkoren… Fabula je vredna tega, da vam polepša smučarski dan v Kranjski Gori. Le vsaj 70 evrov za dva brez vina vzemite s seboj. In dobro preberite jedilni list. |