Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (89 od 100)


Gostilna ocenjena 6 krat

Hrana:
6 krat
Vina:
6 krat
Postrežba:
6 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
6 krat
Cena/kakovost:
6 krat

Ocenite gostilno
 















 
Scabar, Trst, Italija
Pristni okusi tržaškega Krasa

Bolj piha burja, bolj se pri Ami Scabar gori nad Trstom čas ustavi med njenimi preprostimi, a zato še bolj okusnimi jedmi, ki se enako zgledujejo po tradiciji z obeh strani meje kot po Amijini sodobni kulinarični razgledanosti

Tržaška burja je sobotno dopoldne spremenila v hitre skoke med delikateso, kavarno, delikateso, kavarno, delikateso…, saj se ji je le s polnimi cekarji uspelo upreti. Pravzaprav sva iskala Barilla testenine. Naju je pač zanimalo, a jih sploh imajo v tistih tako dišečih trgovinicah, v katerih za edino mizo mamica z dvema otrokoma mirno zajtrkuje mortadelo z debelimi zelenimi sicilijanskimi olivami, ob pultu se gospa z debelim krznenim plaščem in v pelerino oblečenim francoskim buldogom, ki sesa krušne drobtine s poda, vneto pogovarja z gospodarjem, ki ji v papirno vrečko zlaga sveže torteline, previdno, kot da bi bili iz porcelana, polnjene z rikoto in tartufi, njegova žena pa potrpežljivo čaka ob blagajni, kot da se sploh še ni nabrala vrsta, ki pa se tako pogovarja sama s seboj, povprek mladenič s čelado v rokah s starim gospodom z metuljčkom tudi za vikend, lepotička na visokih petah s prvošolcem, ki vmes ponavlja, kaj mu je mama naročila kupiti, dve ženički, od katerih je ena že bila v ribarnici, druga pa pri mesarju… Odšla sva brez baril, z debelimi vrečkami tortelinov, rigatonov, peninov, orekjet, linguin, garganelov, njoketov.

"Pozdravljeni," nas je prijateljsko pozdravil Giorgio, po slovensko, seveda, saj je do meje le kratek skok, in se potem praktično ni več ustavil, opisujoč jedi svoje sestre Ami in vina iz svoje kleti. Hkrati je govoril italijansko in slovensko, prinašal in odnašal, odčepljal steklenice in se igral z zamaški, ko je našteval ribe, ki so jih ribiči pripeljali pred nekaj urami, jedi, ki so klasika Scabarja, in tiste, ki si jih je Ami izmislila šele pred kratkim, oljarje s te in one (naše) strani meje, ki jih je z njihovimi majhnimi steklenicami razvrščal po mizi med velikimi kozarci, v katere je točil tokaje, šardoneje, malvazije.

Bakalar je bil trojni, z mandlji in medom, z ingverjevo čežano in kot namaz, tako drugačen od vsega običajnega, kar sicer drugje prodajajo pod istim imenom. Surovi škampi, zgolj rešeni oklepa in zgolj potreseni s čilijem in obliti z deviškim oljem, so med topljenjem v ustih opisovali morske zgodbe, ki jih znajo le ribiči, ki že desetletja oskrbujejo Ami z najboljšim iz Jadrana. Toda tisti med njimi, zadolžen za tunino, se je to soboto očitno nekje zadržal, zato ni bilo tatarca, a je bil zato brancinov sashimi v medeni omaki in losos s sezamom in tekočo jagodno marmelado. Najboljša tržaška kuharica, ki jo slavijo zaradi njenih morskih jedi, toda sama se na Tržaškem trdno drži tudi Krasa in njegovih mesnih tradicij, je velike in surove repe garnel pomešala s kuskusom in zelišči, potem pa je globoke krožnike napolnila z golažem iz majhnih lignjev, ki jih je dodala pretlačen krompir. Niti enemu okusu ni dovolila, da bi se kje izmuznil ali izgubil, prav vse ji je uspelo prinesti do naših ust, ki so temu primerno mlaskala. Tanki rezanci so plavali v svežem paradižniku in še bolj svežih škampih, široki rezanci pa so se ovijali, opiti od gostljate omake, okrog drobnih kock mesa vsaj treh živali. Mineštrone je bil tako gost, da je žlica, ko so roke, ki so zajemale kostanje in jurčke, po napornem in obilnem počivale, v njem strumno stala. Zdelo se nam je, da nam nosijo prehitro, da bomo omagali, ne da bi dovolj poskusili, toda potem so bile sosednje mize kar naenkrat prazne in z Giorgiom ter njegovimi vinskimi zgodbami smo ostali sami. Kot otroci, med igro, ko se naenkrat zmrači, mame kličejo, oni pa nazaj: "Samo še malo, prosim, prosim…" Že smo mislili, da nam bo po  tortici iz čokoladnega moussa dovolj, ko so vmes posegli Scabarjevi mafijci, v kuhinji še pomrznjeni, pred nami pa že mehki in krotki, da sta se pistacija in mascarpone kot zimski sladoled topila preko čokoladnega keksa, ki mu je tržaška burja očitno razpihala vso moko, da so ostali le orehi in čokolada.

Ko smo se odkotalili s hriba spet navzdol proti Via Carducci in Gran Malabarju, na kozarec vina pred večerjo - ob katerem so nam, kot se v Italiji spodobi, postregli s kuhanim pršutom in tankimi rezinami kruha brez sredice, zgolj s trdo skorjo, ki se je stopila šele v vinu -, smo se pogovarjali le o Ami. Kdaj gremo spet tja, če pa toliko jedi še nismo poskusili! Saj je Giorgio naštel toliko rib, ki nas čakajo! Saj Ami niti spoznali nismo… Le njene jedi. Ki so tako preproste, da ne veš, ali jih sploh kuha, ali pa le zlaga na krožnik. Ki niso prav nič bahave, prav nič umetelne, prav nič zapletene. So le preprosto - okusne!

Ami Scabar je kot tiste stare tržaške delikatese. Ko vstopiš, se čas ustavi. Ker tako zadiši, ker se nikomur več ne mudi, ker kar primeš, pogledaš, naročiš, nima čisto nič skupnega s tistim, kar sicer kupujemo vsak dan v novih in velikih blagovnih centrih (tisto o Barilli je bil, seveda, hec…), ker postaneš otrok, ki bi rad imel vse, ker je vse tako dobro… Pravzaprav je le ena razlika. In dve sreči. Starih tržaških delikates je - na srečo - (še) veliko. Ami Scabar pa je - na srečo - edina!



Komentar bralcev:

22. 2. 2010: Odlično vse po vrsti!
30. 12. 2009: Končno sva v letošnjem letu spoznala tudi nekaj zamejskih gostincev in zaenkrat lahko rečem, da je Scabar na vrhu. Dobri dve leti po oceni na vaši strani sicer večina stvari na meniju ostaja enaka, ampak enake ostajajo tudi cene! Žalostne izkušnje z morsko hrano v Sloveniji so naju pripeljale do tega, da se je (z redkimi izjemami) v restavracijah izogibava, zato je bil degustacijski sprehod pri Scabarju resnično dobrodošla in navdušujoča izkušnja. Le dve možnosti za izboljšavo vidiva: Počasnejše prihajanje krožnikov na mizo, pogrešala pa sva tudi več poudarka in predstavitve spremljajočih vin, saj zamejskih vinarjev ne poznava niti slučajno tako dobro kot na tej strani meje. Še prideva!
27. 2. 2008: Čeprav mi sam ambient ne pozimi ne poleti (ko sediš zunaj nad zalivom) ni kdovekako pri srcu, čeprav me je ob prvem obisku GPS vodil okrog riti v varžet, pa gor pa dol po avtocestni vpadnici proti slavnemu ex-koprskemu pomolu in smo za skoraj uro zamudili rezervirani termin ob strmi uličici, je ni žive duše, ki bi me prepričala, da je na slavni slovenski obali kaka restavracija po kakovosti hrane ali širini vinske ponudbe kolikor toliko blizu Scabarja. Žal. Da ne omenjam nevsiljive ljubeznivosti obeh naših v članku omenjenih rojakov. In računa, ki ti ne pusti niti kanca grenkega občutka, da si pustil na mizi več soldov, kot bi si jih zaslužili. Ob (končno ozvezdenem) Sirku in Devetaku naša tretja zamejska kulinarična trdnjava. Res izvrstno in vredno ponovnih obiskov, ne glede na kriterije in zahtevnost jedca!
27. 1. 2008: Tudi če imam zelo rada živali,oziroma pse, mi se zdi da ni vredo da jih lahko imas z seboj v lokalu, pred vsem zaradi higijene.
10. 1. 2008: Krožnik surovih ribjih predjedi v Tržaškem zalivu očara vsakič znova. Okus curryja ob njih enostavno nepozaben. Me pa čudi, da se niste sladkali z najboljšo mille foglie na svetu. Ne pozabite nanjo ob naslednji priložnosti!


Dodatni podatki

Kako do tja:  Ni daleč z Opčin, a tako zavito, da je boljše vprašati ali pa "navigirati"

Regija:  Italija

Značilnost:
morsko

Naslov:  Via Erta S. Anna 63, Trst, Italija

Telefon:  +39 040 810 368

www:  www.scabar.it

E-pošta:  info@scabar.it

Zaprto:  Ponedeljek

Lastnik:  Ami in Giorgio Scabar

Kuhar:  Ami Scabar

Cene:  Saj ne veš, kaj je v Scabarju boljše, jedi ali cene. Giorgio se z računom sicer obotavlja, vmes odpre še zadnjo steklenico, toda ko ga končno napiše, si presenečen. Super razmerje kakovosti in cene. Štirje smo plačali 240 evrov.

Jedi:
morske in kraške, sodobne in tradicionalne, predvsem pa po italijansko preproste

Plus:
Prisrčnost in domačnost, tako v gostoljubju kot v jedeh!

Minus:
?

Leto obiska:  2007

Ponoven obisk:  seveda, saj so morske jedi na jedilnem listu zaradi gostov, mesne pa zaradi Ami. Torej...



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND