Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (86 od 100)


Gostilna ocenjena 31 krat

Hrana:
31 krat
Vina:
31 krat
Postrežba:
31 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
31 krat
Cena/kakovost:
31 krat

Ocenite gostilno
 












 
Rožmarin, Maribor
Sam ne morem. Zato ocenite, prosim, vi!

Rad Dobrojem oziroma Violeta in Uroš sva sokriva, da je v Mariboru Rožmarin. Čeprav z njim nisva več lastniško povezana, sva še vedno avtorja njegove kulinarične zasnove, ki se ves čas spreminja, z vremenom, časom, ponudbo na tržnici, prireditvami v restavraciji in vinoteki, razpoloženjem, gosti... In zaradi tega, ker je Rožmarin pač še vedno (tudi) najin, ga Rad Dobrojem pač ne more oceniti. Zato ga ocenite, prosim, vi!

Prvi je Rožmarin nekaj mesecev po njegovem rojstvu ocenil Tomaž Sršen. Prisodil mu je vseh pet sončkov, v vsaki posamezni kategoriji, razen v razmerju cene in kakovosti, kjer je posegel po - šestici.

Od takrat sem tuhtal, kako bi ga lahko ocenil tudi sam. Toda vedno prisel do istega sklepa: ne morem! Naj hvalim "sam sebe"? Tak važič nisem... Naj se grajam? Tako nor nisem...

Torej sem lahko le čakal. Toda, vi Rožmarina niste mogli oceniti. Saj ga na strani rad-dobrojem sploh ni bilo. Začaran krog? Dokler se ni oglasil Anže. Zdaj, ko ga je on "načel", ste na vrsti še vi!

Pozdravljeni! Zadnjič, ko sem vas kontaktiral preko te spletne strani, sem na začetku zapisal: "Dobri ste! Zakaj?" in sedaj ne želim začeti nič drugače – tokrat začenjam z istimi besedami, a z drugačnim pomenom. Dobri ste! Zakaj? Kmalu boste ugotovili zakaj, tokrat z istimi besedami, a drugačnim pomenom…

Sam spadam v skupino ljudi (bojda nas je takšnih malo), ki se raje odpelje do Firenc v Enoteco Pinchiorri, kot skoči čez cesto na pico in, ki se kot študent na (zelo) daleč ogiba študentskim bonom zaradi (--cenzura--) ponudbe študentske prehrane (da o kvaliteti pripravljene hrane ne izgubljam besed), v prostem času pa spiše besedo ali dve o vinih ali hrani, nato pa spisano objavi v reviji, katere bralci ponavadi ne ločijo niti med šampanjcem in penečim vinom z EuroSpin-ove police.

Pa pustimo to. Prav ta petek zvečer sem se sam znašel v Mariboru (mestu, ki ga prav nič ne poznam) z željo, da po končanih predavanjih nekaj pojem, potem pa svoj korak (oz. bolje rečeno avtomobil) usmerim proti (začasnemu) prenočišču. Tako sem jo ucvrl po ulici navzdol (z najmanj možnimi odcepi, saj mi je Maribor popolnoma nepoznan (beri: labirint), ponoči pa zna biti to še večji problem in na desni ugledam picerijo… Pa smo tam. Jesti ali ne jesti (pice) sem se sedaj moral odločati… in (kot v veliki večini primerov) je prevladalo "ne jesti". Bom že našel kaj "pametnejšega", sem si dejal, in z rokami v žepu korakal po ulici navzdol. Sedaj pogledam levo in – glej ga zlomka: saj to je Rožmarin! Z nasmehom na obrazu priromam do vrat, jih odprem in… nasmešek je izginil … Ja, brez rezervacije = brez večerje. Seveda je bil to zame le dober znak, nekoliko slabše pa je bilo to, da sem za večerjo jedel pico z vsaj dvakrat preveč sira in vsaj desetkrat preveč bazilike, da o na pici stoječem olju in še čem ne govorim…

Ko sem pospravil pico, sem ob odlaganju noža in vilice sklenil dvoje: prvič – od sedaj naprej jem (če že ne gre drugače) pico le s testom, pelati, nekoliko origana in olivami; in drugič – jutri grem na kosilo v Rožmarin! In tako je bilo – za vsak slučaj pa sem se še enkrat sprehodil do Rožmarina in si rezerviral mizo (da ne bi spet veljalo kakšno pravilo "brez rezervacije = brez kosila").

Naslednjega dne sem komaj pričakoval, da bom lahko z vilico in nožem praskal po Rožmarinovih krožnikih… in ko sem dočakal, sem bil presenečen. Res je, da sem bral Rožmarinov dnevnik in oceno Sršena v Nedeljcu, pa vendar sem bil presenečen. Uglajeno in elegantno, a prijetno. Sodobno, a vseeno umirjeno. Profesionalno, a brez snobizma. Ko sem se usedel za mizo in pregledoval meni, mi je desno oko prav nebogljeno uhajalo na Martinov meni (verjetno prav zaradi račke, ki jo tako zelo obožujem, a kdo bi točno vedel). Uganite, kaj sem izbral… :-)

Pred začetkom kosila sem postal prav žalosten, ker si vseh vin (plus kakšen mehurček več) ob meniju nisem smel privoščiti, saj so bile pred mano nato še štiri ure vožnje, na boljšo polovico pa nisem mogel računati, ker sem bil v Mariboru sam; po kosilu pa sem obžaloval, da si nisem vmes vrinil še kak krožnik več… Ja, bil sem presenečen… in navdušen! Morda je k temu pripomoglo dejstvo, da nisem pričakoval tako visokega nivoja kakovosti, pa vendar! Bil sem denimo bolj navdušen kakor Pri Lojzetu, pri Le Mandraću, pri Valsabbionu ali (nenazadnje) v Enoteci Pinchiorri. Zakaj? Ker ko (kot študent) sedim za mizo s poleti zasluženimi 200 evri za kosilo v mišelinski restavraciji, si želim vrhunskost vsepovsod – ampak zares VSEPOVSOD! In ko na koncu plačam to enormno vsoto denarja za nekaj grižljajev hrane, še vedno ocenjujem, premlevam, opazujem… in seveda ugotavljam ali sem hrano preplačal, ali ne. Na koncu seveda (skoraj!) vedno pridem do sklepa, da sem plačal primerno ceno, čeprav v veliko primerih ni tako – a kaj hočem; če bi vedno rekel, da je bilo predrago za ponujeno, ne bi nikoli več tako široko odprl svoje denarnice za posamezno kosilo/večerjo.

A v Rožmarinu je bilo povsem drugače – prvič! Rožmarin me je navdušil v vseh pogledih; s prime rno postrežbo (ki ni bila preveč distancirana, predvsem pa sproščena), elegantnim ambientom, vinsko karto, jedilnim listom, jedilnim priborom, kakovostjo jedi(!!) … in še bi lahko našteval. Seveda je raven Pinchiorrija ali Le Calandre na neki drugi ravni, vendar pa tega ne morem in tudi ne želim primerjati. Vsaka jed, ki sem jo poskusil v Rožmarinu, je bila vrhunska … in naj se vrnem na začetek: Dobri ste! Zakaj? Ker se kljub temu dosežku, da ste postavili na noge restavracijo, ki ji v slovenskem prostoru ni para (predvsem tu mislim na razmerje kakovosti in cene), ste se zopet odločili postaviti na "pravo stran mize", kot ste zapisali v naslovu prispevka na spletni strani rad-dobrojem.si – na uživaški strani, se pravi. In ker sem na tej strani rad tudi sam, imam v Rožmarinu že rezervirano mizo za naslednjo soboto, ko imam spet opravek v Mariboru. Zakaj? Ker ste dobri! (Zanimivo v koliko različnih kontekstih lahko uporabiš to besedno zvezo, kajne? :-) ) Skrbi me pa le naslednje: vedno, ko sem nekje zelo dobro jedel in sem si rekel: NAŠEL SEM JO! (to ne pomeni, da sem našel najboljšo restavracijo, vendar le to, da sem našel sebi najljubšo), sem bil ob naslednjem obisku razočaran. Tako se je zgodilo z JB-jem v Podvinu, Kamrco v Mengšu in Le Mandraćem v Opatiji. V teh treh gostilnah/restavracijah sem prvič jedel zelo dobro (vsak hod me je zelo navdušil), vendar mi je naslednji prihod podrl celotno predstavo; tako se bojim, da bo naslednjo soboto hrana slabša, namreč – sedaj sem že poln pričakovanj in pričakovanja lahko pokvarijo marsikateri užitek… Čeprav vem, da niste več (v tolikšni meri) prisotni v Rožmarinu, imam vseeno en predlog (v jedilnem listu sem še vedno zasledil podpisana Uroš in Violeta Mencinger): sestavite kakšen daljši meni… z osmimi, devetimi ali desetimi hodi (+ vina, kakopak) in zagotovo se bom takoj (od)peljal do Rožmarina, pa čeprav štiri ure (s seboj pa imel boljšo polovico, ki me bo odpeljala tudi domov) :-) In za konec – ja, res ste dobri (vi, žena in restavracija!) ter bodite takšni tudi vnaprej!



Komentar bralcev:

20. 2. 2008: V Rožmarin smo odšli namenoma (iz drugega konca Slovenije), sicer na aperitiv pred predstavo in - bili prijetno presenečeni nad slaščicami, vinom, postrežbo, glasbo ter complimenti za lestenec:-) - malo manj nad ambientom (ki je sicer vreden vsake evropske prestolnice vendar žal prazen, kar mu vzame nekaj šarma, nado toaletnimi prostori, ki bi morali biti malce bolj očiščeni /odišavljeni/ Zelo razočarani na Mariborom, ki je bil v božičnem večeru prazen, z zaprtimi trgovinami in turisti so se žalostno zgubljali po srednjeveških ulicah. Z malo fantazije smo si v kavarni Rožmarina predstavljali, da smo sredi Londona, da je okoli nas prijetna gneča zadovoljnih ljudi, ki poplesavajo v ritmih dobre glasebe. Naslednjič pridemo na kosilo! Aja, trgovina nas je navdušila.
25. 1. 2008: Žal celoten vtis lokala meji na poziranje brez okusa. Povprečna izbira ne more prikriti težnje po snobizmu, žal. Kulinarični del.. no ja... najest se da... kaj več pričakovati skoraj težko. Zaslojene cene. Se ne morm znebiti občutka, ki ga imam ko v izložbi gledam čang šlang superge za 15o€.
7. 1. 2008: Samo še pravi natakarji naj zamenjajo včasih zmedene študente, pa bo to res najboljša restavracija v državi.
3. 1. 2007: vse pohvale
20. 11. 2007: samo čudovito!!!
16. 11. 2007: Enostavno odlično! Povabil sem prijatelje in kolege ob praznovanju "Abrahama" in želel ponuditi najboljše. Izbral sem rožmarinov degustacijski meni z predlagano vinsko spremljavo. Zadetek v polno! Neskromno, sodelavec iz Avstije, ki ima blizu 60 let, mi je rekel, da še v življenju ni tako dobro jedel in da se je po kosilu počutil "energijsko polno". Splača se prijateljem podariti nekaj izjemnega, ekskluzivnega in dolgotrajajočega (predvsem okusna kremna kostanjeva juha s tartufi). Cena 430 eur za osem oseb je popolnoma sprejemljiva. Stanislav


Dodatni podatki

Kako do tja:  Z Glavnega trga v Gosposko in takoj desno, pri Galeriji Gosposka

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Gosposka ulica 8, Maribor

Telefon:  +386 2 234 3180

www:  www.rozmarin.si

E-pošta:  rozmarin@rozmarin.si

Zaprto:  nedelja

Lastnik:  Saša in Marko Arsenovič

Kuhar:  kulinarična zasnova Violeta in Uroš Mencinger

Cene:  izredno dobro razmerje kakovosti in cene!

Jedi:
menjujejo se mesečno; sredozemske jedi, ki so prilagojene Štajerski pokrajini in tradiciji

Plus:
Hrana: Na prvi krožnik so bili postavljeni: terina iz gosjih jeter, grozdni ragu in vinski žele. Terina je bila okusna in se je v ustih topila kot rahla penica, grozdni ragu in vinski žele pa sta njen okus zanimivo razvedrila. Zelo simpatična kombinacija.
Gosji bouillon je bil prav tako okusen in korektno začinjen, (le) dva zvitka jetrnih palačinkic pa sta ga popolnoma zadostno dopolnjevala in predvsem obogatila celoten vtis juhe.
Na glavnem krožniku je kraljevala odlično pečena (pripravljena) račka, ki je počivala na (kot že omenjeno) predoziranem rdečem zelju, ob boku sta ji pa stala dva krompirjeva cmoka z jurčki. Zares prijetna kombinacija.
Pečeno jabolko je bilo pa le še pika na i… ne rabim niti napisati, da je bilo odlično.
Vina: vinom posebej se nisem posvečal, vinski karti sem se posvetil bolj preko spletne strani… Lahko pa omenim, da sem za Simčičevega Edija Sivi pinot, riservo, plačal (le) 3,6 evra, kar ni veliko denarja… Iz tega lahko sklepam, da so cene vin na kozarec precej zmerne. Khm… Pa še eno – toliko šampanjcev nima niti najbolj renomirana restavracija v Ljubljani JB, če me spomin ne vara, jih pa toliko ni prinesel s sabo niti Chez Eric…
Postrežba: strokovna, a vseeno sproščena (brez snobizma), poleg tega pa je bilo vsako natočeno vino prineseno pred jedca (kakor sem lahko opazil tudi pri sosednjih mizah in ne le pri moji), kar se v slovenskih restavracijah zgodi bolj takrat, ko "ni gužve".
Ambient: sodoben a umirjen, čistoča pa brezhibna. Parking je ugoden, glede na to da je restavracija v centru mesta, ker je v bližini parkirna hiša.
Cena/kakovost: to je kategorija, v kateri je Rožmarin resnično neprekosljiv. Resnično. Ocena: najmanj 6.

Minus:
Hrana: Realno, s svojim jezikom napak v hrani nisem čutil, res pa je da je bilo pri sladici nekoliko predozirana jabolčna omaka, pri rački pa rdeče zelje.
Postrežba: ker belih rokavičk ni bilo in ker sem zgolj slučajno sedel tako, da sem vse postreženo dobil z desne (čeprav je bila tudi to bolj "kilavo" desna)...

Dodatno:
kavarna, vinoteka, prodaja vin, kulinaričnih izdelkov in daril; prireditve (vsak četrtek v vinoteki predstavitev enega od slovenskih vinarjev)

Leto obiska:  2007

Ponoven obisk:  rezerviral sem takoj čez teden dni!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND