V Valsabbion morate!

Zato, da si že končno nadenete tisto novo obleko, ki ste jo vzeli s seboj na dopust: "Morda pa bo priložnost,", a ste že ves teden v istih kratkih hlačah in isti majici.

Zato, da se na novo zaljubite. Zato, da se boste imeli o čem pogovarjati (in hvaliti). Zato, da, skratka, spoznate še kaj drugega od večno iste konobe za prvim vogalom, v kateri naročite vedno iste lignje iz vedno iste Japonske!

V Valsabbion morate, ker ste si med letom zaslužili, da tudi vi enkrat sedite na tisti čudoviti terasi, zrete v tisti čudoviti zaliv, parkirate med tistimi čudovitimi avtomobili, poslušate tisto čudovito mešanico različnih jezikov pri sosednjih mizah…, da ste, skratka, tudi vi del tega čudovitega večera!

V Valsabbion morate, ker bo tudi vam prijala Peršulićeva penina, preden boste v roke prijeli velik - "Pa kaj, če je neroden!" - jedilni list. Ker imate tudi vi radi dolge bele prte s črnimi prtički in rdečimi svečniki, ker tudi vam godi, če se okrog vas sučeta dve natakarici in en somelje, ker boste tudi vi šli radovedno na potep v restavracijo z velikimi ogledali in v vece z milom, brisačo in osvežilnim robčkom samo za vas. Ker boste, skratka, tudi vi hoteli mimogrede pogledati v knjigo gostov, da preberete, kdo od svetovnih zvezd je zadnja leta pel v Areni.

V Valsabbion morate, ker si boste tudi vi izbrali enega od menijev, saj se tudi vam ne bo ljubilo izbirati med spiskom jedi, za katere v takšni obliki niste še nikoli slišali. Ker boste tudi vi hoteli pomazati z vsaj desetimi vrstami krušnega peciva vsak krožnik in ga potem na skrivaj obrniti, da vidite, kako se bo imenoval vaš novi servis za goste, ki jih boste odslej tudi vi navduševali z oblikami, kreacijami, skratka, idejami.

V Valsabbion morate! Zato, da boste tudi vi pri hrani postali bolj kritični!

Zato, da boste spoznali, da tisto olivno olje, ki ga vi doma uporabljate, ni nič drugega kot devica, ki že leta in leta trdo gara v, oprostite, javni hiši… Namočite vanj hrustljavo štručko z rukolo, natrosite čeznjo nekaj zrnc morske soli in okusite deviško deviškost! In nič naj vas ne bo sram, kar prst potopite v zeleno olivno majonezo, potem pa ga poližite, kot ste to nazadnje naredili, ko ste si doma za obletnico poroke privoščili kilogram največjih škampov za 250 kun v buzari.

Zato, da boste prešteli do 14, ko vam bodo prinesli couvert. Za vsakega 14, seveda! Majhnih tapasov, finger fooda, grižljajev na zvitih žlicah, v majhnih svečnikih, škrnicljih in na palčkah. Zato, da se boste lahko do naslednjega hoda igrali pri mizi. Kateri je najboljši?

Zato, da boste končno jedli brodet, kakršnega ste si vedno želeli, a niste vedeli, da obstaja. Kolikokrat ste se borili z nešteto kostmi razkuhanih rib, kolikokrat vas je bilo strah namakati kruh v mamljivo dišečo gostljato juho, iz katere je gledalo toliko ostrih konic, kolikokrat  ste na krožniku pustili toliko dobrega, da vam je še danes žal? Valsabbionov brodet pa je mehka, žametna krema, s sredico tekoče polente, ki dobi pod stekleno kupolo domiselnega kozarca ravno pravšnjo skorjo, da jo je potrebno enkrat, dvakrat premešati. Da se v usta razlije okus ugorja, jastoga, grdobine, orade in vseh tistih majhnih, bodljikavih rib, ki jim vsak ribič pravi drugače, le vsi pa povedo isto: "Brez njih ni brodeta!"

V Valsabbion morate! Tudi zato, da vprašate natakarja: "Zakaj pa ste mi penino natočili na skrivaj? Mar ne bi bilo lepše, če bi se pri mizi pohvalili s steklenico?!" Glede na to, da stane kozarec 7 evrov, imate do tega vso pravico… Tudi zato, da jih zbodete, ko predolgo zrete v prazen kozarec: "Bi lahko dobil, prosim, vinski list!" In jih potem, ko prižgejo na vseh drugih mizah sveče, le na vaši ne, poprosite: "Lahko dobim, prosim, ogenj?!" Saj boste plačali 175 evrov (za dva), torej ste lahko tudi zahtevni.

V Valsabbion morate! Da nikoli več ne boste leni in si naročili menija samo zato, ker ste cel dan poležavali na plaži s knjigo v rokah in ste zvečer zasovražili črke. Toda v Valsabbionu preveč dobrega na koncu ni več dobro… Ker so v tem kulinaričnem filmu sicer odlični igralci, toda gledalci na koncu zmorejo le tak komentar: "Težek film!" Ne, ker bi bilo (le) preveč, temveč ker ni pravega zaporedja, ker jedi ne sodijo pod isto (meni) streho, ker nekatere niso najboljše pripravljene. Jakobinka v tempuri iz sipinega črnila, odlična ideja, toda tako slano, da tudi nežna bučkina omaka z mušulami ni pomagala. File grdobine v mediteranski omaki, kot samostojna glavna jed najbrž dobra izbira, toda po toliko prejšnjih hodih teža, ki obleži v želodcu do jutra. Sladoled koprca s čokoladnim suflejem z ingverjem poslastica za zvezdice, toda le zaradi ujemanja okusov in ne po takšnem meniju in v tako tekoči (!) obliki.

V Valsabbion morate! Če vas vse to ni prepričalo, vas bodo pa tiste čokoladne praline, ki vam jih bodo postregli pred spanjem.