Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (93 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 


















 
Da Nando, Mortegliano
Pri Ivanu s furlanske poti okusov

Pri Nandu se je potrebno prepustiti: Ivanu in odličnim sestavinam

Pačila sva se z jedilnim listom, kot da bi bil Nando navadno oštarija in kot da bi znala furlansko. Pa naju je zadrege (naročanja) rešil vsega vajeni in nemščine vešči natakar, ki je namesto naju določil: "Kaj bi izbirala, kar vse bosta poskusila! Najprej le predjedi, tri ribje in tri mesne! Sta za?" Le kdo ne bi bil!

Potem pa sem si zapisal datum. V letu 2007, namreč, do 29. julija nisem nikjer jedel boljšega kosila! Pa še večerje sem vštel!

"Malo hladnega prosecca za začetek?" Zraven so nama prinesli še kuharjev pozdrav, krompirjevo kremo z rezino posušenega jajčevca in hrustljavo zapečenega pršuta. Pravzaprav je bilo le do tukaj standardno. S finim porcelanom vred. Potem pa je modnosti, važenju, finosti in česar vse so še polne novodobne gostilne, odklenkalo. Ostalo so le še sestavine. Najboljše! Le še okusi. Prvinski, neokrnjeni, polni, čisti, pravi, iskreni. Nič kuharja (četudi so se v kuhinji pošteno potili, da so tako hitro, tako uspešno in tako dobro nasitili polno veliko gostilno), nič natakarja (četudi so nosili na mize kot da bi bili na ohceti), nič okolja (četudi je Nando urejena in elegantna gostilna s srebrnim priborom), zgolj krožniki, ki smo jih praznili, strugali, pivnali.

Brancinov karpačo s pomarančnim sokom in deviškim oljem je že marsikje posneman sredozemski sashimi, toda ta brancin je k Nandu očitno kar sam priplaval. Podobno kot polenovka, ki se je z nepotvorjenim okusom odlično ujela zgolj s pinjoli, sled reduciranega balzamika pa je tako ostala na krožniku.

Morsko dotolkla pa naju je sipa, zgolj nekaj grižljajev, plavajočih v črnilu, ki so ga, se mi zdi, zgostili s parmezanom, in v črno plitvino dodali še malo al dente rjavih fižolov. Skratka, ker Nando slovi kot furlanska, torej mesna gostilna, je v morskih jedeh enostavno odličen. Zato, ker se kot "nestrokovnjak" ne sili s kuharskim znanjem, temveč skuša morski okus čim hitreje in čim bolj neokrnjeno prinesti gostom pred usta.

A tudi z mesom ni bilo nič drugače. Ker so ravno zrasli, so nam prej sicer ponudili surove jurčke, kot dih tanko nalistane, potresene s furlanskim sirom Montažem (Montasio), potem pa je med nas prišel sam gospodar Ivan in oznanil, da je dobil odličen španski pršut. In to v gostilni, ki se ponaša s tem, da reže sicer le krminske avtorske Osvaldove pršute! Toda saj pri Ivanu ni mogoče zgrešiti, kako rad ima vse dobro na krožniku. Kdo pa bi se lahko ubranil takšnemu španskemu okusu, če se že porodi priložnost?! "Jesti ga morate s prsti," je poudaril in to tudi nazorno pokazal. "Takole!" pa nama je s krožnika "ukradel" feto, ki se je ne bi branil niti med sladicami. Tako sladek je bil masten rob pata negre črnega iberijskega prašiča.

Kateri je boljši? Da je bila primerjava še težja, je bila pata negra kuhana, Osvaldova mojstrovina pa, seveda, le sušena, španska debela, italijanska pa, seveda, kot dih tanka. No ja, pata negra je bila sama, krminski pršut pa je imel pomoč. Jurček je zagotovo tehtal pol kilograma, preden so ga debelo in po dolgem zrezali, povaljali v drobtinah in opekli. Pršut ga je bil vesel.

Nandu (pravzaprav Ivanu) pa poletnih gobanov s tem še ni bilo dovolj. S tem da jih je združil še z eno poletno gobo, ki je do njega prišla najbrž s hrvaškim pasošem. Črni poletni tartufi, ki sicer z belimi nimajo veliko skupnega, saj značilnega vonja skorajda ni, so bili koristni predvsem zaradi vtisa, saj je vedno užitek sedeti za mizo, ko ti natakar na krožnik hoblja tartufe. In pri črnih zaradi neprimerno nižje cene to opravilo še dalje traja.

Pa kaj tartufi, glavna je bila tako polenta s sirom. Pravzaprav avtorska Nandova jed, s katero se vselej in povsod najraje pohvali. Čez mehko polento polijejo sirovo kremo iz furlanskega Montaža, na vrh pa potresejo opečeno ribano prekajeno skuto.

Po takšni jedi sva lepo prosila, če lahko na secondi prideva drugič, zato so nama dovolili, da sva preskočila neposredno na sladice. A da se bova tudi zaradi njih lahko še vrnila, sva poskusila kar vse. Še ena odlična Ivanova domislica, saj ne ponuja nobenih trisov oziroma mešanice sladic na enem krožniku, kar je moda kuharjev, ki se učijo pri enako nedomiselnih kot so sami, temveč ponudi raje scenosled vseh sladic. Majhne porcije? Ne! Normalne… Toda zato dvema eno porcijo. Treh mišelink zaradi tega "greha" sicer ne bo dobil, toda vsaj eno - zame - že ima!

Da sva sploh lahko začela, so nama prinesli čokolado in porto, ki sta bila kot par stoodstotna. Prva je imela 80 odstotkov (kakava), drugi  pa 20 (alkohola).

Za strudel so zvito sladko testo napolnili z jabolčnimi krhlji in cimetom, vse skupaj pa oblili z vaniljevo omako. Pri borovničevi tortici so si pomagali s tankim biskvitnim dnom in želatino, ki je zgostila smetano, da je lahko dobila črno borovničevo kapo. V stekleno skodelo za belo kavo so dali sladki kapučino iz kavne kreme, vedno bolj obvezni čokoladni mousse so spremenili v penasto rezino, ki je bila pokrita z majhno "šamrolo", polnjeno z mentino kremo, sprehod skozi Nandovo slaščičarno pa sklenili z želejem gozdnih jagod. Pa še jim ni bilo dosti, k računu so pridjali še čisto sveže profiterole.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  Za Palmanovo proti Pordenonu, Mortegliano je že čez nekaj kilometrov, Nando pa na glavni ulici

Regija:  Italija

Značilnost:
italijansko

Naslov:  Viale Divisione Julia 14, Mortegliano (UD), Italij

Telefon:  +39 432 760187

www:  www.danando.it

Zaprto:  Torek, nedelja zvečer

Lastnik:  Ivan in Sandro Uanetto

Cene:  opisano je z vini stalo 120 evrov, kar je več kot odlično razmerje kakovosti in cene

Jedi:
regionalne, stare furlanske jedi, nadgrajene z Ivanovimi idejami

Plus:
vrhunske sestavine in Nandov spoštljiv odnos do njih

Minus:
midva nisva nič našla!

Dodatno:
hotel

Leto obiska:  2007

Ponoven obisk:  Nando, Ivan, Sandro, upam, da se kmalu spet vidimo!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND