Uf, sem bil siten. Seveda, zaradi vročine. Bilo je zagotovo 40, na števcu, ko sva razjahala kolesi, pa (le) 30 kilometrov. In po hladni prhi hladna postelja. Le malo, sva rekla, pa se je zavleklo do večera. "Joj, kaj če nama ne bodo držali mize…"

Ko sva končno prišla, ni bilo, seveda, mize. A ne po najini, temveč po njihovi krivdi. Ko so jo (na vrtu, pod bazenom) našli, je bila pod lučjo, da so komarji imeli koline. Prosecco je bil topel, kruh iz trgovine, grisini iz vrečke. Bigolijev ni bilo, zato so jih zamenjali ravioli. Uf, sem bil siten.

A le do juhe. Potem so komarji odleteli, sitnost je izpuhtela, Osteria Subida pa je prižgala čisto drugačne luči. Ni boljšega zdravila (za sitnobo) kot dobra hrana!

Sirk je dejansko mojster! Kapo dol! Imeti na sto metrih dve tako različni gostilni, eno fino, pa vseeno domačno, drugo preprosto, pa vseeno okusno, je umetnost. Še večja to, da je iz Oštarije pometal vso "navlako", ki bi njen proizvod delala predrag ali ga zakomplicirala. Amuse bouche? Le kdo ve, kaj to sploh je! Raje na koncu malo limoninega sorbeta. Vinska karta? Za koga! Raje belo in rdeče. Po vsakem hodu nov pribor? Čemu! Raje ga poliži in vrni na mizo. Saj vsega tega in še vsega drugega babice niso poznale. Pa so znale tako dobro kuhati. Tako kot Sirkovi v Oštariji!

Juha, zelenjavna, poletna, pretlačena, gosta in predvsem - okusna. Velik kos mlade rikote in malo zelišč. Ni boljšega.

Ravioli, veliki, vsak malo drugačen, vsi pa debelo polnjeni s krompirjevim nadevom, v omaki poletnih lisičk in zelišč, obliti le z olivnim oljem in, spet, z debelo rezino mlade rikote.

Karpačo, toda na krožniku za pico, čezenj pa za cel vrt zelenjave, toda opečene na žaru. Prevelika porcija, sicer, toda saj tudi zato gostje tako radi zahajajo v Subidino oštarijo. Ker imajo vsak dan le pet, šest jedi, ker so takšne kot nekoč, na slovenski in italijanski strani meje, ker se nič ne pačijo, ker so kratke hlače dovoljene, ker so mize zbite iz debelih desk, ker so na mizi plastične rože…

Za secondi pa jetra. Telečja, na žaru in z - lubenico! Ter, seveda, z mlado rikoto… In po vsem tem je ona še zmogla cremo catalana. Ko je on že spal za mizo. Seveda, če pa je bil prej tako siten.