Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (82 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 















 
Kohnhauser, Lieboch
Tudi brez morja gre

Iz nekoč vaškega špicbirta so mladostne ambicije naredile najboljšo morsko restavracijo avstrijske Štajerske - Eleganten ambient in romantičen vrt - Ko so oči enako pomembne kot jezik

Stopili smo na prag, vhodna vrata so se avtomatsko odprla, toda mi smo - padli v vinsko klet. No ja, na srečo le s pogledom. "Točno to idejo sem dal vinagovcem že pred leti, pa so se mi smejali," je malo grenko, a z določeno mero zadoščenja, dejal Srečko, ko smo skozi steklena tla zrli v pajčevino pod nami, ki se je oklepala Kohnhauserjeve vinske arhive.

Točno to pa je tudi bil namen obiska majhnega hotela Kohnhauser v majhnem avstrijskem mestecu, ki sicer leži tik ob avtocesti in le trideset minut od (še) meje, toda najbrž je vanj doslej našlo le malo Slovencev. Lieboch, pravzaprav predmestje Gradca, pač ni nakupovalno središče.

Mednarodne specialitete, ribe in morski sadeži, piše na vizitki. Pa saj Avstrijci nimajo morja. Torej tudi ne znajo pripravljati rib!?

Kakšna zmota! In ne le ena! Kar tri morske! Prva: da naj le Avstrijci hodijo v naše morske gostilne, saj mi nimamo v njihovih kaj iskati. Druga: da brez morja ni morske hrane. Tretja: da riba ne more brez žara.

Morska "klasika", toda...

Pravzaprav se jedilnik ne bere bistveno drugače kot v skoraj vsaki naši gostilni, ki lovi (tudi) tujce. Mesni del: goveji karpačo (toda s francosko gorčično omako), jagnjetina (toda hrbet z olivami in papriko), kuhana govedina (toda tafelspitz s praženim krompirjem in kruhovim hrenom), dunajski zrezek (toda le telečji)... In, seveda, sveže ribe, ki vam jih prinesejo pokazat na velikem pladnju z ledom (romb, brancini, listi, losos, škampi, girice, kozice, lignji, klapavice, vongole), tudi sipina solata (z orehovim oljem in šeri kisom), kalamari na žaru (s česnovim maslom) in paella (z morskimi sadeži).

Toda Hohnhauserjevi so "klasiki" dodali še svoje tri dodatke. Ki so pravzaprav v gostilni odločilni: ambient, postrežbo in kuharsko znanje.

Ambient: od zunaj, s cestne strani, ni nič posebnega. Fasado so si pustili za konec. A znotraj je elegantno, toda vseeno domačno, prijetno. Ogromno ogledalo, barok, najbrž, dominira v prostoru z masivnim starim lesenim stropom, a najlepši je pogled na vrt z majhnim ribnikom in atrijsko teraso, ki komaj čaka toplejših dni. Toda, če vam to ni dovolj elegantno, pojdite obiskat še zadnjo obnovitveno pridobitev majhnega hotela, v kleti, kamor vsi hodimo peš.

Postrežba: gospodarica, sommelier, neslišni natakarji, rezalec kruha... Kot piše v knjigah.

Kuharsko znanje: čeprav si gospodar, ki je tudi chef, veliko pomaga z vtisom za oči (predvsem ima rad raznovrstne krožnike in nitasto dekoracijo), dokazuje mojstrstvo predvsem s točnostjo. In prav ta je pri ribah, ki ne prenesejo ne zamud ne prehitevanj, temveč pravi a point, najpomembnejša.

Še bolj stran od klasike pa gresta tedenska priporočena ponudba in menija (s tremi in štirimi hodi). Pečena gosja jetra s krompirjevim pirejem s tartufi, smučev file z zeliščno skorjo, kozice z limonsko travo in curryjem, tunin karpačo z olivnim oljem in drobnjakom, izkoščičeno meso jerebice z mladim zeljem...

Bohotna variacija gosjih jeter

Najprej so potisnili med nas voziček s svežimi kruhi (štiri vrste), ki jih sproti režejo. Nanje smo veselo mazali domače (slano) maslo in penasti namaz iz masti, toda zatem pogrešali kuharjevo dobrodošlico, ki bi sodila k takšnemu ambientu, poznejši kuharjevi predstavi in cenam. No ja, saj h kavi tudi ni bilo petit feurs, odlična žganja pa so ostala na vozičku. Slednje na srečo, saj se je alkotest v Sloveniji povzpel le do 0,36.

Goveji karpačo ni deloval odmrznjeno, meso je bilo živo rdeče, prelito pa s francosko gorčično omako, ki pa je bila za francosko preveč majonezna. Kuhar jo je pač hotel približati benečanskemu originalu, slovenski okus pa se je zaradi tega zmedel.

Popečene jakobinke so bile zelo posrečene, v eni pokrovači je bila šalotka z vinom, v drugi pa špinača. Vsekakor dosti boljše od ponavadi odmrznjenih školjk, ki jih "morski gostilničarji" ubijejo s česnom, drobtinami in premočnim gratiniranjem.

Toda vse to je zasenčila mojstrska variacija gosjih jeter s čatnijem (chutney) iz kutine, ki je dokazala, da so oči vsaj tako pomembne kot jezik. K predjedem smo naročili Sabathijevega sabathinija, sveže, mladostno, moderno vino, ki poziva k temu, da ga spijemo že letos, toda natakar je h gosjim jetrom vseeno poskusil: "Boste kozarec sladkega vina?" Bi, a le, če krožnik ne bi bil tako bohoten. Tako pa je na njem bilo v treh sexy skodelicah na hitro popečenih gosjih jetrih, terini iz gosjih jeter in carpaču iz gosjih jeter, na žlici čatni z rozinami, na sredini grahov pire s krompirjevimi nitmi, pa še v valj zložena pomladna solata, ki pa je bila prehitro začinjena, zato tudi ni bilo prostora ne primernosti še za sladki brioš, ki bi sicer skupaj z jetri klical k sladki kapljici.

Juha iz kopriv je bila v domiselnem krožniku z jušno vdolbino, v katero je kuhar napolnil lep spenjen koprivni okus, in širokim vdolbenim robom, na katerem je brez strahu pred padcem počivala žlica s svežim lososom.

Italijansko stran jadranskega morja je nato predstavljalo fritto misto di pesce, spet v domiselnem nesimetričnem krožniku, ki je spominjal na škrnicelj, z limono v mrežici in fritiranimi kozicami, škampi, lignji, giricami.

Sladkorni pajčolan in brusnični sorbet

Tournedo rossini, na toastu in obložen z gosjimi jetri, je bil dokaz chefove točnosti, s francoskim krompirjem (za lešnik velike kroglice izdolbene iz surovega krompirja, blanširane, popečene, povaljane v mesnem glazeju), v vrhunski omaki, ki je zahtevala kdove koliko litrov jušne osnove, in, presenetljivo, le z dekoracijo debelega drobnjaka.

Podobno zadovoljen je bil tudi ribji del družbe. Velika žaba je prispevala svoj rep, ki ga je kuhar le na hitro popekel in hitro postavil na krožnik s špinačo in kuhanim krompirjem, dodal pa le mesnato popečeno olupljeno papriko. File brancina je počival na domačih širokih rezancih, vse skupaj pa je objela poprova omaka, ki ji je do okusa pomagalo tudi malo paradižnika. Zanimiva kombinacija, v kateri se je nežna riba presenetljivo dobro počutila. Je kuhar vedel, da smo naročili Heinrichovo šentlovrenko, ki se je ujela tako z Rossinijem kot Pozejdonom?

Pravzaprav bi ga lahko vprašali, saj je pri sladicah prišel pozdravit svoje goste, a kaj ko smo imeli polna usta. Kohnhauserjeve sladice so pač nekaj posebnega. ker si chef z njimi da še posebej duška z bohotnostjo, kar bahatostjo. Skutine cmočke je tako zložil v tri skodelice, da je lahko dal vsakemu svojo omako, prekril vse skupaj s sladkornim pajčolanom in dodal še brusnični sorbet, v katerega je zapičil posušeni karameliziran ananasov kolobar.

In včasih je to bila vaška gostilna, ki se ji je reklo Pri "špicbirtu".



Dodatni podatki

Kako do tja:  Pred Gradcem z avtoceste A9 na A2 Klagenfurt (Celovec), čez 8 kilometrov je izvoz za Lieboch, skozi krožišče smer Lieboch, hotel je na levi strani, iz Šentilja do Liebocha je slabih 30 minut.

Regija:  Avstrija

Značilnost:
morsko

Naslov:  Radlstrasse 60, Lieboch, Avstrija

Telefon:  0043 3136 62496

www:  www.kohnhauser.at

Zaprto:  sobota, nedelja in prazniki

Lastnik:  družina Kohnhauser

Kuhar:  Ernst Kohnhauser

Cene:  tople predjedi 11 do 15, glavne jedi 15 do 22, menu s tremi hodi 33, s štirimi 43

Jedi:
sodobna morska kuhinja

Plus:
vrhunska izvedba celote, od ambienta, vrta, vinske kleti, do postrežbe in predvsem jedi; družinski hotel, ki gradi na kakovosti; mednarodna kuhinja, ki se zgleduje po francoskih virih; svežina morskih dobrot; dovršena "a point" priprava; užitek tudi za oči.

Minus:
dodatni efekti na krožniku včasih zasenčijo okus, kar dokazuje, da ima Kohnhauser še prostor za napredovanje: do preproste učinkovitosti.

Dodatno:
hotel s 15 sobami

Leto obiska:  2004

Ponoven obisk:  na vrtu je še lepše kot znotraj



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND