Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (79 od 100)


Gostilna ocenjena 36 krat

Hrana:
36 krat
Vina:
33 krat
Postrežba:
34 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
34 krat
Cena/kakovost:
33 krat

Ocenite gostilno
 



























 
Kamrca, Mengeš, 2005
Pri res je dobro!

Poraščena hiša na začetku Mengša je dom francosko-italijanskih okusov s slovenskim pridihom - Kot pri babici doma, toda kot se danes kuhajo njeni recepti - Prijetno počutje ob pristnih okusih

Jezen sem na vas! Zato, ker mi niste povedali! Zato, ker ste jo hranili zase! Češ, ne povem mu, jo bo dal na rad-dobrojem.si in bodo vsi hoteli tja. Nič čudnega, da sem se v sobi s krušno pečjo, ki meri le tri mize, pri prvi čudil: "Andrej! Tudi ti tukaj? Jaz sem prvič, pa ti?", in pri drugi: "Tilka! Kako dolgo se že nisva videla. Pa ravno tukaj se dobiva, kjer sem jaz prvič. Pa ti?"

Če ne bi bilo Mojce, bi bila še zdaj le vaša. Tako pa nam je pri vhodu zadišalo po tartufih, potem pa jih ves večer sploh nismo videli. In ravno to mi je bilo najbolj všeč. Kdo pa je že videl, da bi tartufi rasli v Mengšu?! Da so le malo njihovega vonja dali v domačo jetrno pašteto, pa bi jim tudi Michelin oprostil. Če pa je moderno.

Moderno pri stari mami

Kamrca je moderna gostilna. Pa čeprav se v njej počutite kot pri svoji stari mami. Saj veste, v  njeni dnevni sobi, kjer je tako prijetno toplo, domačno in nostalgično. Kjer se čas ustavi, ko babica stopi za štedilnik. Toda potem ne prinese na mizo nedeljske pečenke s praženim krompirjem, temveč le njen vonj in okus na velikih steklenih krožnikih. Moderna babica, skratka.

Kamrca je res kamrca.  Vsi babičini -e če niso celo nonini - gobelini s staro Savico vred so na stenah. V zraku pa toplota krušne peči in toplina gospodarjevih obljub. "Res je dobro," je govoril ves čas, a se ni niti enkrat zlagal. Sicer pa smo ugotovili, da ne pretirava, že takoj na začetku, ko je ponudil penin za celo šampanjsko klet: Frangežovo, Vipavino, Koglovo, Jazbecovo in še Simčičevo. Izbrali smo vsak svojo, a ga ni nič zmedlo. Ne pomnim, da mi je kaj podobno raznolikega uspelo še v kakšni drugi slovenski gostilni. Če ne drugega, so ob toliko odprtih peninah vsi mehurčki že ušli. A ne v Kamrci!

Res je dobro

Pri hladnih predjedeh so si v kuhinji sicer malo pomagali s preveč opečenega kruha, a kaj, ko so pa stekleni krožniki tako veliki, da je preveč prostora. Ob res dobri jetrni pašteti, na katero bi sicer novembra lahko kaj istrskega naribali, ne pa dolili, je bil res dober še žrebičkov karpačo na motovilcu, s čičeriko in pinjolami, pa tudi solata iz hobotnice, ki jo je naredilo, pravilno, le res dobro olivno olje.

"Res so dobri," so bili tudi testeninski mošnjički z jurčki, za katere je očitno babica za trenutek odložila gobelin in zapisala njihov recept, da ga vnuk lahko sedaj tako uspešno ponavlja. Čeprav v Kamrci ne gre le za recepte, temveč tudi za roko. Tanka je, namreč, črta, ki loči črne špagete z vongolami od konfekcije. Toda v Kamrci jim dajo v omako ravno prav česna in vina, da jih posrebaš tako glasno, da si jih še pri sosednji mizi naročijo.

"Boste malo počivali ali nadaljujemo," je bil uvideven "res je dobro". Na sredo mize je postavil veliko skledo motovilca - "dovolj bo ena za vse tri," je pojasnil - z jajcem - trdo kuhanim, seveda - ter jabolčnim kisom in hrenom. "Jeseni je dobro, da nas malo počisti!" Z morskega konca nas ni posiljeval z ribami, saj jih je v okolici (Ljubljane) še preveč, temveč le s hobotnico, "res je dobra, veste!", v rdečevinski gostljati omaki, ki je bila - res dobra. Od mesa je ponudil goveji file, svinjske medaljone in žrebička. "Zdaj pa kar sami povejte, kaj in kako imate najraje!"

Krompirjev pire iz krompirja

Da misli resno, je dokazal še z jedilnim listom, ki ga je po glavni jedi postavil na ogled. "Mesna predjed, ribja predjed, zelenjavna predjed," piše. Pa: "Mala topla predjed, velika topla predjed." In cene so od do...

 "Mi se raje pogovarjamo," je pojasnil gospodar. "Jedi pa ves čas spreminjamo." Tako kot tudi vina, ki jih je na vinskem listu le za pokušino, sicer pa se je boljše prepustiti gospodarjevem someljejskem priporočilu. Meni je bilo - po Čurinovem sauvignonu in Brandulinovem Rdečem, najbolj všeč tisto: "Prihodnjič pa boste poskusili tisto, ki mora imeti še eno trto, ki je ni na etiketi, notri. Ker  ima okus po čokoladi."

Polovično porcijo žrebičkovega fileja je nato v kuhinji naročil dobro natreti z gorčičnimi semeni, ki jih je ostalo še ravno dovolj, da so z njimi napolnili čolnič iz koromača, ki se je popečen bohotil na krompirjevem pireju.

Četudi je bilo meso saj že veste kakšno, pa je prav ta pire povedal o Kamrci največ. Kaj mi mar za mišelinke, dokler imamo pri nas še gostilne, ki znajo pripraviti takšen krompirjev pire! Da je res iz krompirja. In ne le iz masla, kisle in sladke smetane ter vrečke.

Ob Skazinem sladkem sivem pinotu smo se posladkali s čokoladnim kolačem, ki se je po francosko razlil ob prvem dotiku vilice. "Dolgo smo trenirali," je priznal gospodar. 



Komentar bralcev:

31. 12. 2008: najbolji na svetu in v okolici
30. 10. 2008: absolutno predrago
27. 6. 2008: Zelo zadovoljen z vsem, kar sem pojedel,popil in navdušen nad postrežbo. Čestitam.
17.11. 2006: zame najboljša gostilna
28. 8. 2006: Odlična hrana in več kot odlična postrežba dajeta te domači slovenski gostilni prav poseben pečat! Več kot odlično!!

16. 7. 2006: PRVIČ,ZADNJIČ IN NIKOLI VEČ!!!

18. 3. 2006: Kamrco sem "odkril" po naključju pred letom in pol in od takrat sem z družbo vedno reden gost. Pa ni čudno, kajti "res je dobro!" vse, od hrane do pijače, da o ambientu in prav posebno prijazni domači postrežbi sploh ne govorim.

25.01.2006: Tako dobro kot se lahko v Kamrci počutiš, nikjer ne doživiš.

21.11.2005: Ena izmed boljših gostiln.

12.12.2005: Tople in hladne predjedi odlične, glavne jedi povprečne, sladice nadpovprečne ter vina kvalitetna. Pijačo smo si morali nekajkrat dolivati sami (prezasedenost osebja?).


Dodatni podatki

Kako do tja:  Poraščena hiša, na začetku Mengša v smeri iz Ljubljane, na levi strani

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Slovenska cesta 56, Mengeš

Telefon:  01 723 9520

www:  www.kamrca.si

E-pošta:  kamrca@siol.net

Zaprto:  Nedelja

Lastnik:  Jože Potrpin

Cene:  opisano kosilo za tri je stalo 30.000 tolarjev. Ljubljanska cena...

Jedi:
Dom francosko-italijanske kuhinje s slovenskim pridihom: sezonske jedi, ki se tudi dnevno menjujejo; veliko morskega, vendar ne klasično; le najboljši kosi mesa v različnih omakah; sveže pripravljene jedi

Plus:
Vsega je ravno prav: starin, kiča, prijaznosti, prostora, tradicije, modnosti. Pa tudi v kuhinji je ravno prav znanja, da se ne važijo s podpisovanjem, temveč raje dobro skuhajo tisto, kar vidijo drugod, in temu dodajo ravno prav svoje izvirnosti.

Minus:
Ljubljanske cene... Zanje bi moralo biti v slovenski (podeželski) gostilni v italijanskih jedeh še več francoske ustvarjalnosti!

Dodatno:
razstava gobelinov

Leto obiska:  2005

Ponoven obisk:  ko želiš pobegniti iz Ljubljane, a ne predaleč



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND