Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (76 od 100)


Gostilna ocenjena 5 krat

Hrana:
5 krat
Vina:
5 krat
Postrežba:
5 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
5 krat
Cena/kakovost:
5 krat

Ocenite gostilno
 















 
Blu, Rovinj
Modra gostilna na modri obali

Ena najlepših hrvaških morskih restavracij, kjer ti plima zaliva noge, brbončice pa kuharjeva kreativnost

Zakaj je hrvaški Jadran najlepši od vseh (evropskih) morij? Zaradi svoje kamnite, skalne obale, na kateri se je tako prijetno sončiti, ko je skok v vodo le nekaj centimetrov stran! In zato, ker je med temi skalami dovolj prostora za belo, okroglo kamenje, ki osvetljuje modrino morja in neba! Zato, ker ni nikjer lepše modre barve!

Vse to že veste. Ne veste pa, da je lahko še lepše. Če je na takšni modri obali še – modra gostilna!

Od kafiča do zalogajnice
Začelo se je pred devetimi leti, na obali Val de Lesso, nasproti starega grada in otoka Figarola, pod Valalto in Amarinom, med Limskim kanalom in Rovinjem, najprej s kavarnico, ki so ji potem vsako leto dodali kak zid in kaj hrane, da je kot restavracija še zdaj dokaj neznana, čeprav so jo predvsem tujci že našli. Najprej, seveda, tuje revije s svojimi spiski gostiln s hrvaške obale. Pa čeprav se Blu, pravzaprav, ne imenuje restavracija, temveč - zalogajnica.

Ko prideš, ostrmiš! V ulici pod borovci ob morju je cela vrsta gostiln in kavarnic, takoj zraven je skalnata plaža, ki jo obliva modrina vse do Rovinja. Pod spodnjima mizama že prva plima hladi noge, terasa pod baldahinom in s kovinskimi mizami ter stoli pa je le pol metra nad morjem. Ko v takšnem ambientu nazdraviš s penečim Peršulićevim rosejem, je Blu svoje že naredil. Četudi potem ne bi bilo več hrane pa tudi notranjega ambienta, ki prav tako sodi med najlepše na Jadranu.
A hrana je! Najprej foccacia z rožmarinom in grobo morsko soljo, okusen pozdrav iz kuhinje, ki se je nadaljeval še s košarico majhnih žemljic, ki bi jih Bluju zavidala tudi marsikatera tuja zvezdniška gostilna.
Že prva resna sled na krožniku pa me je na nekaj močno spominjala. Mar tudi sam nimam doma v hladilniku z melaso reduciranega balsamica? In mar se tudi sam z njim ne važim pred svojimi gosti? Na en krožnik potegnem z njim nekaj čačk, na drugi spustim kapljice, na tretji celo nekaj napišem. In potem jim vidim v očeh: "Vau!" Zakaj pa me je to tukaj motilo? Zato, ker sam v gostilni nisem tako vljuden kot moji gostje. Oni so po prvem vau tiho, meni pa se je po prvem tako okrašenem krožniku vedno bolj zdelo, da bi s tem lahko že nehali. Prvič je zanimivo, drugič dolgočasno, tretjič ceneno. Saj so celo juho porisali z njim.

Blu se pač še išče. Ali pa preveč lista po novih kuharskih knjigah in revijah. V njih je pač toliko imenitnih idej, da je res škoda, da bi kar tam ostale. In tako je sedaj, na primer, trend japonskih vplivov v kuhinji. Zakaj jih ne bi uporabili tudi na hrvaški obali? In dobiš na krožniku hladne marinirane predjedi tudi tunji sushi s kumarico in zraven ingver ter wasabi. Kot pri pravem Japoncu. Le da še v družbi zelo solidnega karpača iz brancina na rukoli, okusne surove ostrige in še boljše ladinke ter imenitnega nabodala slanih sardelic in črnih oliv.

Spogledovanje z azijskimi vplivi (izlet do japonske tempure je bil povsem neuspešen) je večji in boljši vtis naredilo vizualno, saj celoten Blujev jedilni servis spominja na japonske oziroma daljnoazijske pogrnjene mize, vendar jim s svojo belino jasno in glasno govori, da si je od njih vzel le obliko. Ta belina pri tem sploh ni nepomembna, saj bi kdo drugi hotel svoje blu navijanje poudariti še s čim v tej barvi. Toda ne rovinjski Blu, ki ima modrine več kot dovolj v morju, ki mu pljuska pod krožnike, in v nebu, ki mu osvetljuje rovinjsko obalo!

Sveži fileji v kreativnih omakah
Koromačeva krema, na spletnem jedilnem listu sicer jesenska jed, je bila gosta juha z rdečim poprom, ki ji je sprva manjkalo okusa, a je bil zato vsak naslednji grižljaj, z veliko pomočjo dimljenega brancina, boljši. Parmezanova košarica z ribo in gobami ni bila le slikovita, temveč je postregla tudi z lepim sozvočjem okusom morja in gozda, s čimer je Blu že pri toplih predjedeh dokazal, da mu ne gre le za vizualni vtis. Nekatere jedi mu skoraj imenitno uspejo!

Jedilni list zveni od začetka že doživeto, saj postreže pri hladnih predjedeh pač z vso klasiko karpačov, lovkarskih solat in školjk hrvaške obale, toda bolj ko se bližaš sladicam, bolj se jedilni list loči od konkurence sosedov. Pri glavnih jedeh tako ne ostane čisto nič več klasike, le še najboljši fileji najboljših rib, vsak v svoji domiselni, kar ustvarjalni omaki. Orada je v obleki črnih oliv, grobo sesekljanih, z majhnim stolpičem ratatuja in korenjevim penastim pirejem. Romb je v nežni omaki iz morskih trav, saj kuhar Nikola Hrelja pravi, da je njegov vrt v morju. Kljub temu pa bo potrebno ta rombov krožnik še izpiliti, saj ostane, četudi pomazan, zaradi premajhne izrazitosti okusov, dolžnik.
Brancin s kaviarjem in žafranom je druga zgodba, ne le zaradi zelo uspešne slike na krožniku, brez čačk balzamične redukcije, temveč bolj zaradi harmonije ribe in omake. V krog zviti file soparjenega brancina je ležal v odlični žafranovi omaki s kroglicami kaviarja, ki mu je celo godilo, da ni bil za to jed prekrepek jesetrov, temveč "ponarejen" in milejši postrvji. Jed za največje kulinarične vrhunce, ki jo je še dopolnila Pilatova malvazija, ena najboljših istrskih malvazij, četudi prehladna, a vroč večer jo je hitro temperiral.

Čokoladni souffle je uspel, saj se je notranjost lepo čokoladno razlila, četudi je bila zunanjost preveč hrustljava. Bavarska krema z jagodami je bila zelo nežna, toda večerni sladici, v družbi Tomićevega pesniškega prošeka Hektorović, primerna! Nenazadnje je podvodna morska luč lepo osvetljevala pogled proti nočnemu Rovinju, ki je čakal s svojimi cocktail bari na skalnati obali.



Dodatni podatki

Kako do tja:  Do Valalte, kjer vas kažipot popelje mimo Porton Biondi do gostilnice ob morju.

Regija:  Hrvaška

Značilnost:
morsko

Naslov:  Val de Lesso 9, Rovinj, Hrvaška

Telefon:  00385 52 811 265

www:  www.blu.hr

E-pošta:  info@blu.hr

Zaprto:  ni

Lastnik:  Lidia Fabris

Kuhar:  Nikola Hrelja, Franco Bercan

Cene:  opisana večerja za štiri je stala 1.500 kun

Jedi:
kreativna morska kuhinja, ki pozna letne čase; poleti surove ostrige, karpačo brancina, marinirane sardelice s črnimi olivami, sushi tune, črna sipina rižota z bakalarjem in srebrom, file brancina "Morska zmija" s kavijarjem na žafranovi omaki, pomarančna tortica na muškatovi peni; jeseni flambirane jakobinke s sezamom korenju julien, koromačeva krema z dimljenim brancinom in črnim poprom, zvitki lista z istarskimi tartufi; pozimi orada ovita z mladim zeljem, hruška kuhana v vinu, polnjena s skuto in medom, objeta z rezinami suhih fig; spomladi tortica istrske fritaje z divjimi šparglji na sveži rukoli, rakovica na postelji polente, file romba na omaki divjega sredozemskega pora.

Plus:
vsekakor lokacija; potem ambient, ki se v to lokacijo zelo vključuje; in nenazadnje hrana, ki je lokaciji in ambientu v ponos, zaradi kreativnosti in ambicioznosti; nadgradnja klasične morsko-istrske kuhinje, ki se enako radovedno zgleduje po novih trendih kot po tradiciji.

Minus:
vseeno pa se Blu v svoji kreativnosti še išče, kot da bi včasih hotel preveč, a mu zato zmanjka znanja in treninga. In pri okraskih bi lahko bili bolj izvirni, učinke brizgov redukcij in paradižnikovih cvetov uporabljajo le še tisti, ki drugega ne znajo.

Dodatno:
s polnim želodcem sicer ni dobro plavati, toda saj je Blujeva hrana lahka

Leto obiska:  2005

Ponoven obisk:  ko si zaželiš in potrebuješ romantiko



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND