Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 
Picasso, Maribor
Mediteran blizu mariborske tržnice

Ambient, v katerem je sredi mesta končno dovolj prostora za zlato poroko, dovolj imenitnosti za dekolte in kravato ter dovolj razgleda za opravljanje - Sredozemska kuhinja z veliko grškega, celo orientalskega - Od jutra do poznega večera pod eno streho

Nekoč je bil Aci. Po svoje je bil institucija. Bife, ki je bil vedno enak. Naokrog so se odpirali kafiči, Aci pa je kljuboval za svojim šankom in se od jutra do poznega večera pogovarjal z vedno istimi, toda tudi vedno bolj redkimi gosti. Dokler se nekega dne tudi Aci ni predal. In prišel je Picasso, najprej s kavarno, potem z razširjeno kavarno z zimskim vrtom, potem z restavracijo in potem še z nočnim klubom. Pod eno streho, od jutra do poznega večera.

Prostor je pravi. Zunaj in znotraj! Zunaj, ker je blizu šol, Univerze, knjižnice, Umetnostne galerije, tržnice, cerkve, parkirišča, peš cone, centra... Znotraj, ker se ti na vrhu marmornih stopnic odpre pogled na panoramsko okno, ker te na pultu pozdravijo mini žemljice, ker lahko izbiraš med svetlim delom ob visokih oknih, vmesnim delom v debelih usnjenih naslonjačih in zadnjim mansardnim, temnejšim delom, kjer se lahko tudi malo skriješ. Ambient, v katerem se spretno prepletajo Picassove poteze s čopičem, modne barve in materiali z domačnostjo lesa, zavitimi lestenci, izrezljanimi slikarskimi okvirji, starinskimi skledniki. Ambient, v katerem je sredi mesta končno dovolj prostora za zlato poroko, dovolj imenitnosti za dekolte in kravato ter dovolj razgleda za opravljanje.

Sredozemska kuhinja je hit
Ambient, torej, je. V petek in soboto celo za ples... Toda vas, seveda, zanima tisto najpomembnejše: kaj pa ponudba? A preden vam na to odgovorim, me vprašajte raje nekaj drugega. Zakaj Picasso?
 
"Ker se v svetovni gastronomiji ničesar ne ceni bolj kot mediteranske jedi..." Tako piše na jedilnem listu, ki Picassa predstavlja kot tipičnega Sredozemca, prepolnega življenja in strasti, učenjaka in popotnika, lačnega velikih izkušenj. V tem stavku bi se naj skrivala filozofija nove mariborske gostilne, ki je bila že odprta, pa potem spet zaprta, da zdaj ponovno vabi z drugačnim jedilnim listom. Mediteranska hiša, tako se sedaj predstavlja.

Vsekakor zanimiv poskus, kajti sredozemska kuhinja je resnično hit. Toda, v Mariboru? V mestu vonjav po ocvrtih lignjih, leskovških čevapčičih, mešanih picah, pohanih piškah in včeraj zaklanih krvavicah? No ja, saj je tudi Picasso izbral mariborsko inačico sredozemske kuhinje.

Pozdrav ni bil sredozemsko vroč. Še preden so nama prinesli juho, nama je, namreč, zanohtalo... A sva jim mraz odpustila, saj se je za tako širok razgled po Smetanovi in učilnicah Tehniške fakultete pač potrebno ob oknu tudi malo žrtvovati. In ob steni je čisto do stropa, kar pomeni vsaj štiri metre, čudovita novoletna jelka, ki bi je bilo res škoda, če bi se še pred božičem usula.

Potem je prišel pozdrav iz kuhinje. Natakarica, ki je svojo nalogo od začetka do konca opravila zelo dobro, ga je opisala kot namaz iz gosjega jajčka in perutninskega mesa. Presenetila pa je, ko je zraven ponudila košarico toplih miniaturnih žemljic. Škoda le, da so jih pogreli mikro valovi, saj so bile tako namesto hrustljave gumijaste. A vseeno: kje v Mariboru pa še dobiš dobrodošlico?! Četudi je bila ob namazu namesto masla margarina.
 
Porcijo hladnih polnjenih pečenih paprik s feta sirom so nama lepo razdelili na dva dela in priznam, da sva krožnika pomazala. S tem opravilom sva nadaljevala tudi pri juhah. Verjeli ali ne, toda v gosti zelenjavni juhi je bila res zelenjava! Zame je "res zelenjava" namreč zelo podobna jastogom. Oboje je potrebno v vodo vreči žive. Ste že kdaj jedli zamrznjenega jastoga na žaru? Logično, da ne! Zakaj pa potem molče srebate mrtvo zelenjavo? (Za nepoučene: mrtvo je vse zelenjavno, kar je predolgo pod lediščem in nad vreliščem).
Ob res zelenjavni juhi v Picassu ponudijo opečeni kos kruha s sirom, ki pa ga žal ne boste mogli utopiti, saj so skodelice premajhne. Res juha (v to kategorijo sodi tudi ribja, gosta, s kosi res ribe in paradižnikom) si zasluži jušni krožnik, da se lahko žlica v njem brez težav in globoko potaplja!

Peloponez musaka in alhambra nabodalo
Med glavnimi jedmi sva se zapičila v stran, ki je namenjena Picassovim specialitetam. Toda ob njih piše, da se poklonijo najmanj dvema, pa še predhodno jih je potrebno naročiti. "Ni problema, lahko dobite vse, kar je na jedilnem listu, tudi le za eno osebo," naju je razveselila natakarica.

Musaka z gobami je prišla ob grški glasbi v lončeni ovalni nepregorni posodi, s sirovo skorjo, pod katero so se skrivali strešniki iz tankih krompirjevih rezin, med katerimi so počivali jurčki, turki in štorovke, mediteransko poreklo pa so branile bučke, jajčevci in paradižnik. Z manj maščobe in v manjši porciji bi bilo še boljše.

Alhambra ni le starodavna palača v španski Granadi (in ameriško mesto), temveč v arabščini pomeni rdeče. In Picassovo nabodalo s tem imenom je resda rdeče: zaradi mesa, riža in zelenjave. Meso (ramstek, svinjski file, panceta, piščančje prsi) je bilo lepo in dobro opečeno ter izmenjaje s čebulo, papriko, bučkami in jajčevci nabodeno na kovinsko špilo. No, ja, če bi bila namesto te puščice ošpičena lovorjeva veja, bi bilo vse skupaj dosti bolje in bolj sredozemsko, toda tudi tako je nasitilo.

Ker sta bili obe glavni jedi precej težki, sva bila med ponujenima chardonnayema (na kozarce) bolj navdušena nad zelo suhim vipavskim kot pa polsuhim štajerskim. Kar pa je zaradi bližine morju tudi logično.
 
Med sladicami, ki se na jedilnem listu kar zanimivo berejo, nama je kuhar osebno priporočil tufahijo in panna cotto. Prva je uspela, druga pa ne. Oziroma, jabolko, polnjeno z orehi in oblito s karamelno omako, je bilo prav osvežilno, medtem ko je od kuhane smetane ostala le značilna oblika. Če bi jo imenovali, na primer, turški sneg (sladko, kremasto, belo), bi moral biti tiho in pohvaliti velik stekleni krožnik, na katerem so jo ponudili.

Na kavo sva šla v kavarnico v pritličju. Na večerni cocktail pa v klub v kleti.



Komentar bralcev:

18. 3. 2006: Kavarna in restavracija "Picasso" na Strossmayerjevi 5 v Mariboru je zares prava osvežitev za naše mesto. Zelo rad zahajam tja, kot študent z prijatelji ali pa na večerjo s punco. "Picasso" nudi okusno in svežo hrano! To je restavracija oz. ambient za vse generacije. Bil sem že deležen rojstne proslave prijateljevega otroka in tudi proslave Abrahama! Za vsakega nekaj!

4.09.2005 - 14:22:02: Včasih čakaš ko butl, ko je jed gotova stoji tam na pultu, za šankom pa stojita po dve fufici se igrata s svojimi lasmi, poslanjata ob steno in hihitata. Hrana je drugace zelo okusna, toda lahko bi poskrbeli tudi za tiste, ki imajo celiakijo. Ko ne smeš jesti lepinje, kruha, testenin in sladice ti ostane bolj malo od kosila. Še takrat, ko je juha zelenjavna, notri dajo moko, kot za nalašč. A ja pa še nekaj, kaj je jabolko mogoče sladica?


Dodatni podatki

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Strossmayerjeva 5, Maribor

Telefon:  02 252 3361

Cene:  Opisano kosilo za dva je stalo 5.850 tolarjev

Jedi:
Brušeta z baziliko in gorgonzolo, caprese, carpaccio iz govejega fileja, pečena paprika polnjena s feta sirom po grško, mediteranska solata z ovčjim sirom, solata s perutnino po malteško, solata z marinirano ribo genovese, ribja juha picasso, gosta domača zelenjavna juha s prepraženim kruhom zapečenim s sirom, domača perutninska juha z opečenim kruhom in perutninsko pašteto, rižota paella ibiza, domači chips s tremi omakami, čebulna tempura s sezamom in dvema omakama, tortilla s perutnino v omaki, pisane dolme, gratinirana cvetača po korziško, pečena zelenjava po sredozemsko, domači široki rezanci s sicilijansko omako, zeleni rezanci s klapavicami, peloponez musaka z gobami, nabodalo alhambra, provansal divjačinski čevapčiči s prepraženo polento, koromačem in kajmakom s provansalskimi začimbami, kasata po napolitansko, panna cotta in kokosova strjenka s karamelno omako, zvitki s suhimi slivami, datelji in mandlji.

Plus:
Končno gostinski ambient sredi mesta, ki ima možnosti, da preraste modnost in se vpiše v zgodovino. Vsako mesto namreč potrebuje gostilno, v kateri si zaljubljenci dahnejo da, diplomiranci se poslovijo od svojih najlepših let, poslovneži delajo kariere, politiki pozdravljajo levo in desno, sorodniki pa si izmenjujejo darila.

Minus:
A le, če bo ambientu sledila tudi kuhinja, za katero je sedaj na začetku predvsem pomembno, da v kakovosti ne sme nihati, temveč se le dvigovati! Za kaj takega pa mora postati bolj sredozemska. Torej: lahka, sveža, enostavna, ustvarjalna. Kot Picassove barve in oblike: valovite, razigrane, samosvoje, nore.

Leto obiska:  2001

Ponoven obisk:  Medtem je Picasso že spremenil barve, iz Sredozemlja se je podal na Balkan - žar.



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND