Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Gostilna ocenjena 7 krat

Hrana:
7 krat
Vina:
7 krat
Postrežba:
7 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
7 krat
Cena/kakovost:
7 krat

Ocenite gostilno
 
Pikol, 2001
Škampi v soli in pastisu

Ob meji in romantičnem ribniku - Ni je ribe iz Jadrana, ki je še ne bi pripravili - Če mora vaš otrok napisati šolski spis o ribah ali rakih, se prej obvezno zapeljite v Pikol, saj boste samo z branjem jedilnega lista ogromno pridobili.

Če je od italijanske meje le streljaj in če so na parkirišču le tablice z I, potem sem že pripravljen. Danes bo dolgo trajalo... Italijani si za mizo privoščijo. Torej, vzamejo si čas. Nikoli tudi ne pridejo sami, vedno jih je velika družba. In začne se že pri prihodu. Če se takrat slučajno obotavljate kje v veži, bodo objeli in poljubili tudi vas. Natakarski vajenci, ki so čez poletje na praksi, se sicer čudijo, a stari mački so že vsega (hudega) vajeni. Drugi gostje pa tačas čakamo. In kuhar, najbrž, tudi. Boljše, da kuha počasneje, kot da bi jedi pripravljene čakale na odhod k gostom, medtem ko se gredo natakarji italijansko družinsko srečanje.

Od prihoda v gostilno do prve jedi na mizi sva čakala 50 minut. Pri sosednji mizi so že govorili, da so naredili napako, ker niso poslali ribe lovit raje kar vnukinje, ki se je sicer še bolj kot hodila plazila po tleh. Natakar je rekel, da ni problem, ker bi bilo preveč ljudi, le da gre zato počasi, ker bomo imeli potem več "gušta" in bomo vse pojedli, ne pa pustili na krožnikih... Na srečo je razen teh besed prinesel k mizi tudi košaro kruha, ki sva jo požrešno napadla.

Preparirana ponudba na stenah
"Ob romantičnem a skrivnostnem ribniku pritegne pogled nenavadna, leseni brunarici podobna hiša, ki si je pridobila sloves vrhunske ribje restavracije," so Gašparinovi zapisali v svoj prospekt. V kuhinji gospodinji mama Maruška, v kleti in pri svetovanju vinske ponudbe oče Boris, med mizami pa sinova Taras in Tadej. Oče Boris je prisoten tudi po stenah lesene restavracije, na katerih kar mrgoli vodnih prebivalcev. Pravijo, da je ni ribe iz Jadrana, ki je še ne bi pripravljali, morena je celo hišna specialiteta, ko pride velika družba, pa ji ponudijo tudi kirnijo. A najlepše primerke lastnik, somellier in preparator Boris Gašparin pribije na steno gostom za gustiranje.

Pikol je nekakšna koliba na vodi, le da vas že pri vhodu, na leseni terasi, pričakajo s penečimi mehurčki v kozarcu. Včasih je bila to brunarica češke družine Wanek, ki je pred prvo svetovno vojno v Sans Soucisu stregla Goričanom. Po drugi vojni je od vsega ostalo bore malo, a dovolj, da so si brunarico za sproščanje izbrali tedanji oblastniki in politiki. Leta 1980 pa so jo Gašparinovi s pomočjo arhitekta Tomaže Vuge prenovili in poskrbeli ne le za avtentični vodni ambient, temveč tudi za najbolj raznovstno ponudbo vodnih prebivalcev na krožnikih v vsej Sloveniji. Če mora vaš otrok napisati šolski spis o ribah ali rakih, se prej obvezno zapeljite v Pikol, saj boste samo z branjem jedilnega lista ogromno pridobili.

S stare ceste iz Gorice proti Ljubljani, na koncu Rožne doline, le nekaj metrov od meje, igralnic in lačnih Italijanov, Pikola sploh ne vidite. Le slabih sto metrov s ceste pa se naenkrat odpre idila iz debelih lesenih brun, ob robu gozda, nad majhnim ribnikom.

Ni nujno, da je vedno buzara
Marinirani sveži škampi, žal celi, ne izluščeni, le repek je bil malo odlepljen (ob črevesu je bilo pač potrebno zamižati) so se namakali v dopadljivi marinadi, ki se je dala lepo pivnati, čeprav je bil kruh le bel, nedeljski, in zato malo popečen. A očitno je pri tej predjedi že kuharju nekaj manjkalo, saj je zato dal na krožnik vse mogoče, kolobarje redkvic, čebule, pora, začimbnih posipov, paprike, radiča, limone (ki je tja edina sodila). Bakalar v radičevem listu pa je bil tako okusen, da bi bila vesela večje porcije.
 
Rezanci so se z jastogom družili na krožniku, sicer lepo zviti v debelo kepo, toda pri takšni jedi bi bili dosti boljši v vroči skodeli. Tako pa se je ob sicer prijetnem luščenju mesa iz jastogovega oklepa vse prehitro hladilo.

Nekateri so dobili k juhi velike bele slinčke, midva pa k jastogu in škampom, s katerimi sva se veselo spoprijemala golih rok, niti skodele z vodo, v kateri bi plavalo nekaj limone. Oba prtička, sicer iz blaga in velika, sta bila tako kmalu lepljiva in umazana. Toda jastog je pač jastog, ob njem ne moreš biti nikoli slabe volje.

Posebnost nedeljskega kosila, ki sva ga pri Pikolu posvetila izključno rakom, so bili škampi v soli. Natakar je ročno razbil sol, s ščipalkami vzel vsak škamp posebej iz lončene posode s soljo in ga okopal v topli vodi. Nato je na krožniku vse okopane škampe prelil s pastisem in jih gratiniral. Prijeten okus pastisa, sicer zelo nenavaden za Slovenijo, je dodal piko na i, saj bi sicer le v soli kuhan škamp imel premedel okus. Morda je ravno v tem prednost ribe, ki ima prav v soli najboljši okus, saj v takšnem oklepu ostane ves njen sok; zato pa imamo škampe tako radi v buzari. Na žaru pečen radič z oljčnim oljem je bil hrustljav, malo grenek, in ravno zato odlična spremljava.

Le sladica ni bila iz morja. Toda prav njo - venček Pikolovih nežnih in lahkih krem ter pen - sva najbolj vneto polizala.

Zaradi sončne nedelje in nedeljskih voznikov sva se bogati vinski ponudbi raje izognila in si privoščila le kozarček domače rebule ob glavni jedi. A saj so nama tudi njo natočili v visoke in trebušaste kozarce, da se je počutila bolj imenitno.

Pri slovesu pa se je zgodba spet ponovila. Natakar je imel raje od najinega plačila objem gostobesedne italijanske none.



Komentar bralcev:

16. 12. 2007: Dražja restavracija, vendar znajo vedno presenetiti. Hmm, pravzaprav je med najboljšimi, tudi če se ozrem v tujino.
31. 1. 2007: Zelo v redu
12. 8. 06: vrhunsko


Dodatni podatki

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Vipavska 94, Rožna dolina, Nova Gorica

Telefon:  05 30 22 562

www:  www.pikol.si

Zaprto:  torek, sreda

Lastnik:  Boris Gašparin

Cene:  Opisano kosilo za dva je stalo 16.660 tolarjev.

Jedi:
Kaviar, brancin, orada, losos, trlja ali mešane ribe na način carpaccio, lososova in rakova terina, surovi škampi v marinadi, surovi škampi na ledu, sirove kozice v marinadi, ladinke na ledu, ostrige na ledu, prekajeni losos, prekajena tuna ali mečarica, pokušina morskih sadežev v solati, meso morskega pajka v solati, polenovka na belo, svetla ribja juha, kosmačeva juha, revna ribja juha, brodet iz škarpene, istrski brodet, jakobove pokrivače na žaru z oljčnim oljem in muškatnim oreščkom, jakobove pokrivače gratinirane z zbrincem, jakobove pokrivače z ananasom ali z jurčki ali z bučkami, britvice (kapelunge) na žaru, mušuli v sopari sivega pinoja, ladinke v sopari sauvignona, rižota, rezanci ali špageti s škampovimi repki, morskimi sadeži, rarogom, jastogom, z gobami, s sipo na črno ali z beluši, njoki s kozicami in radičem, jastog ali rarog na žaru, škampi v soli ali kuhani v vinski sopari, kozice na žaru s pinjolami, gamberi s pinceto na žaru, ribe (jadranski brancin, orada, zobatec, romb, kovač, škarpena, morska žaba, morski list, šarg, fratrc, kantar, trlja, bradač, ribon, grb) na žaru, v pečici ali v soli, vanilijeva pena z makom, jogurtova terina iz borovnic, pehtranova ali orehova potica, čokoladno vanilijeva pena, kavna krema s cimetom, palačinke.

Plus:
Končno ribja restavracija, v kateri ponujajo res le vodne prebivalce, ničesar drugega. Izredno velik izbor, tudi jedi, ki jih drugod v konfekcijskih ribjih gostilnah ni; ambient, okolje, vinski izbor, tudi kakovost jedi.

Minus:
Predolgo čakanje, ob katerem dobiš občutek, da bi bilo boljše, če bi govoril italijansko. Cene so zelo ponosne.

Leto obiska:  2001



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND