Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Gostilna ocenjena 13 krat

Hrana:
13 krat
Vina:
13 krat
Postrežba:
13 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
13 krat
Cena/kakovost:
13 krat

Ocenite gostilno
 
JB, Ljubljana 2001
Iz majhnih Domžal v veliko Ljubljano

JB se je preselil iz ene najmanjših gostiln v eno največjih - Razkošna, prostorna, restavracija z mednarodno kuhinjo mediteranskega okusa - Veliko svežine, sezonskosti, lahkosti - Dobra zmes slastnih okusov, vrhunske postrežbe in prijaznega okolja

Ljubljana takšno restavracijo zagotovo potrebuje. Najbrž je to konkurenca Maximu. Čeprav je on na povsem drugi (boljši) lokaciji. Tako blizu politikom, bankam, administrativnemu in trgovskemu centru mesta. JB pa je zato v zavarovalnici... Nasproti avtobusne in tudi železniške postaje, v stari Plečnikovi mojstrovini, v kateri so gostovali že premnogi najemniki. JB se je tako preselil iz ene najmanjših gostiln v eno največjih. Iz majhnih Domžal v veliko Ljubljano... V Domžalah je bil Tschebullov čar ravno v majhnosti, v tem, da je prišel janez Bratovž sam h gostu, se pozanimal za njegove želje, mu priporočil svoje ideje in nato vse to za zaveso v kuhinji tudi uresničil. S tistih štirih majhnih in utesnjenih miz, ki so imenitno spominjale na majhne francoske podeželske gostilne, pa je hotel znani kuhar seveda napredovati. In kam drugam naj gre, kot v prestolnico? Toda, naj tudi v Ljubljani odpre nekaj tako majhnega, domačnega, prepostega, neposrednega kot v Domžalah? Če pa je v Ljubljani ravno v takšnem gostinstvu največja gneča in konkurenca. Torej je zajel na veliko.

Bolj enostavno je, boljše je
Jb restavraciji lahko rečemo, da je razkošna. Najprej preseneti dolg točilni pult. Kot v Ameriki, caffee & restaurant. Imajo zvečer tudi cocktaile, takoj pomisliš. Potem preseneti velikost prostora: visoke stene, veliki lestenci, žlahten les, debele zavese. Povsod po stenah je ogromno slik, predvsem starih, morda niso ne vem kako umetniške, toda nekatere so zato vsaj drzne. Naju je najbolj presenetila tista z baletko, črncem in kačo. Belo - črna kombinacija... Toda stene so breskove, zavese zelene, rože rumene. Tla so marmorna, mize so okrogle, pripravljene, da sprejmejo štiri ali osem oseb. Krožniki imajo zelene obrobe, za živahnost pa skrbijo še raznobarvne lučke na sredini miz.

Le jedilnika nisem videl nobenega. Zato pa ga je zdeklamiral natakar, lepo (v dotalni predpasnik) opravljen, uglajen in profesionalno spreten. Pomislil sem: "Tipičen ljubljanski jedilnik, v katerem prevladuje mediteranski okus." Toda podrobnejše "listanje" razkrije, da si kuhar in lastnik želi predstaviti mednarodno kuhinjo, v kateri resnično sredozemsko - italijanski premoči gosposko noto dajejo francoski okusi. Da ni le v stenah in lestencih, temveč tudi na krožnikih.  Čeprav sem nekje prebral, da je za Janeza Bratovža najpomebnejše: "Bolj enostavno je, boljše je!" Najbrž je to res rustikalna kuhinja s pridihom sodobnosti, ki jo predstavljajo svežina, lahkost in sezonskost sestavin.
Sesekljana rukola, ajdovi njoki in tartufi

Začetek je sestavljajo od vsega po malo, na enem krožniku mesni in morski hladni prigrizki. Podobne jedi kot marsikje drugje po Ljubljani, toda vseeno pripravljene z nekaj več kreativnosti. Bakalar, gosja pašteta, hobotnica v solati, mariniran losos, goveji karpačo s sesekljano rukolo in parmezanom, tunin karpačo z rdečim poprom, mocarela in paradižnik z zelišči. Lepo za pogled, tudi okusno in tudi res suhi vipavski chardonnay, na natakerjevo priporočilo, se je podal zraven.

Česnova juha z rakci je poskrbela za pravo razmerje okusov, česen je bil prej blag kot divji, v njem pa je plaval prav spodoben škampov rep v družbi več manjših. Ajdovi njoki so bili odlični, z jurčki in na žaru mojstrsko opečenim treviškim radičem.
 
Natakar v moderni modri srajci in modrinastem metuljčku je priznal, da ima rožmarin zanj premočen okus, toda kljub temu sem si noja privoščil z rožmarinom. Zraven sva dobila v kozarcih polsuhi Batičev rose, ki je dobro del tudi grižljajem brancinovega fileja v omaki. Ob prijetni glasbi, ki dobro, a nevsiljivo, preplavlja celotno restavracijo, sem v mislih razpredal o noju. Je vedno tako podoben teletini? Zraven treh majhnih, tankih, sočnih in mehkih zrezčičev je bil krancelj iz finega krompirjevega pireja, na njem naravna omaka, v kateri je bilo rožmarina - kljub natakarjevi bojazni - premalo, ne preveč. Da sva v boljši restavraciji, ki se ne sme le po cenah (ki niso pretirane) razlikovati od drugih, le dobrih, je dokazal odličen zelenjavni šopek, na hitro blanširan, še hitreje hladno oplaknjen, nato pa do rjavega popečen na žaru.

Ribji file je bil pri prvih grižljajih malo slabo rešen kosti, a na srečo se ni nič zataknilo, najbrž zahvaljujoč čudoviti smetanovi omaki z lepimi kolobarji tartufov, lanskih, seveda.

Pri sladicah nisva hotela biti izbirčna, zato sva si naročila kar vse... Skupaj na krožniku, seveda, vsakega malo, tako kot sva tudi začela pri predjedi. Čokoladna pena, creme brulee, ananas, dinja, jagode, sadna rezina, dovolj slastno.



Komentar bralcev:

18. 7. 2008: Zadnji Slow food-katastrofa- slaba vina z redkimi izjemami, zažgani zrezki, previsoka cena, slaba postrežba.
17. 1. 2007: Nekaj usodnega se je moralo zgoditi Janezu zgodaj jeseni 2006, saj kreira vsak teden nove jedi - pozitivna presenečenja ali kar šoki se vrstijo. Trenutno daleč najboljša restavracija v Ljubljani. Lovijo se z vinskim izborom (premajhna "klet"), ki je za to raven restavracije korekten, ne pa razveseljiv. Vinsko svetovanje in sama strežba nista brezhibna, tu bo potrebno še malo trše roke.


Dodatni podatki

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Miklošičeva 17, Ljubljana

Telefon:  01 474 72 19

Zaprto:  nedelja, prazniki

Cene:  opisan kosilo za dva je stalo 11.500 tolarjev

Jedi:
2005: česnova kremna juha z repki škampov, dve terini gosjih jeter, polenta z jurčki, briejem in tartufi, foie gras z breskvijo in čebulno marmelado, file račjih prsi v pomarančni omaki, jagenjčkov hrbet v dišeči timijanovi omaki z žafranovimi rezanci, čokoladni sufle z bavarsko omako, čokoladna pena,
2001: Ajdovi njoki z jurčki, beluši na maslu, beluši v rižoti ali s testeninami, treviški radič na žaru, vitlof z maslom, rižota ali rezanci s tartufi, sladki janež v omaki s pršutom, pečena polenta z jurčki, tartufi in sirom brie, česnova juha s škampi, gobova, goveja, špinačna kremna juha, medaljoni v konjakovi omaki, goveji biftek v gorgonzola omaki ali s poprom, jelenov hrbet po lovsko, pečena jagnjetina, brancin v soli, losos v listnatem testu z žafranovo omako, čokoladna torta, limonina torta, parfait, čokoladna krema iz bele in temne čokolade; 40 različnih domačih in tujih (francoskih) vin.

Plus:
Dobra zmes slastnih okusov, vrhunske postrežbe in prijaznega okolja. Restavracija za večerne izbrane priložnosti, čez dan pa dobrodošla postojanka številnih poslovnežev in politikov, ki jih v Ljubljani ni malo. Še posebej, ker so omizja lahko res velika, kar je v majhnih gostilnah okrog Ljubljanice sicer nemogoče. Posrečena izbira mednarodne kuhinje, v kateri pravilno prevladuje mediteranska, saj je trenutno tudi najbolj zaželena.

Minus:
Ker pa gre za boljšo restavracijo, si včasih kar malce razočaran, saj za nekaj več nekaj manjka. Jedi bo potrebno še izpiliti s kreativnostjo in novimi idejami. Takšna gostilna, če želi biti uspešna, mora namreč trende postavljati, ne pa jim (le) slediti.

Leto obiska:  2001

Komentar:  Polet 22-12-05: 2



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND