Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (47 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 












 
Primo, Ljubljana
Nočem takšne prihodnosti!

Domina Grand Media hotel: med Primo in prima je velika razlika - Vstopite v prihodnost, nas poziva ljubljanski hotel Domina Grand Media hotel & casino - Restavracija v prvem nadstropju sredi prehodnega obdobja - Drago kosilo, ki se je spremenilo v polomijo

Želite vstopiti v prihodnost? Nič lažjega. Zasanjajte se, da imate rojstni dan. In, ker se samo enkrat živi, si na tak dan privoščite. Nekaj najboljšega, novega, elegantnega, nekaj, o čemer se govori. Nekaj futurističnega... Mulc šprica dve uri predavanj, žena ima novo frizuro, vi pa ste razbili hranilnik. In tako veselo razpoloženi stopite skozi velika steklena vrteča vrata ljubljanskega hotela Domina Grand Media hotel & casino.

"Vstopate v prihodnost," vam voščijo marmorne stene, prepletene s sodobno tehnologijo. V zlato-steklenem dvigalu pritisnete številko ena, torej ju peljete v Primo.

Rezervirali ste, seveda, nekaj dni prej. A ne bi bilo treba, saj je skoraj prazno. "Samo trenutek, da pogledam," gre natakar preverjat rezervacijo. Ko se vrne: "Kar izberite, kjer želite," in pokaže mize v prostoru brez pogrinjkov, ki vas spominja na letališko čakalnico, prekrito s plahtami, da počaka, kdaj bodo imeli pleskarji čas zanjo. Ker je zelo temačno, natakar privleče iz kota veliko svetilko, ki pa škrtari s svetlobo. "Lahko naredite malo bolj svetlo," ga poprosite po juhi, ki ste jo komaj videli. "Seveda," in vam prinese majhno - svečo.

Brez jedilnega lista in vinske karte
Ker ste leto starejši, ste temu primerno lačni. Toda, "Jedilnika žal nimamo," se opraviči natakar. Kaj pa imate, ga vprašate nazaj. "Zdaj smo ravno v prehodnem obdobju, stare karte ni več, nove pa še ni," vam pojasni, nato pa le našteje ravno dovolj jedi, da si trije lahko izberete vsak svoje.

A najprej aperitiv, se ne pusti odgnati. Dobro, pa naj bo sveže stisnjen oranžni sok. "Nimamo. Oranž nam niso pripeljali..." Torej naročite vodo in sok. Vodo vam prinese italijansko, sok pa jugoslovanski... A vi bi radi še vino. Vinsko karto, prosim! "Nimamo! Veste, smo v prehodnem obdobju..." Takrat vas zaskrbi. Kaj, če sploh ni pilota v letalu? Pardon, kuharja v kuhinji... A vam mladi natakar prijazno pove, da imajo Italijana, a ne tistega, ki je bil na začetku, saj je bil po njem še Nemec. In še, mimogrede, da tudi Tomija Kavčiča ni nič več naokrog.

Ekrani namesto oken
Namesto amuse bouche ali vsaj amuse gueules je košarica s kruhom. Oblika štručk obeta, tudi barva, toda v ustih sta guma in žagovina. Kar pa še ni vzrok za paniko, saj lakota še bolj željno pričakuje prvo jed.
In res, vitello tonato vas ne razočara, z lepim, pustim telečjim orehom, tanko zrezanim, in majonezno tunino, ki pa ji zmanjka več sardelnega okusa. Sicer brez običajnega peteršilja in tankih rezin limone, a z debelimi kaprami in oljnimi sledmi. Še boljša je ribja juha, toda ne na mizi, temveč v kuhinji. Ker tam je, najbrž, še bila topla... V tej smeri je tudi fižolova juha, z al dente zelenjavo in dvema majhnima škampoma, z lupino vred. Dobra ideja, a nekaj ji manjka. Le kaj, če pa ima fižol, krompir, slanino, gostoto, rakovo meso? Zgolj sol? Ne, nekdo ji je ukradel ves okus!

Toda, špageti z vongolami so boljši. Z majhnimi paradižniki, skoraj povsem razkuhanimi, da spustijo dovolj sočnosti. Zamižite! Še vedno veste, kaj jeste? Školjke? Hura, končno dokaz, da vse jedi v prihodnosti le ne bodo tako umetne kot so slike na stenah v Domini. Ki, pravzaprav, sploh niso slike, temveč okna. S tem da oken sploh ni. Namesto njih so, namreč, veliki ekrani. Ki prikazujejo naravo. Ki pa je tako barvita, da je že kičasto.

Toda ravioli z jurčki niso barviti. Kje so jurčki? Oziroma, kje so bili ravioli kupljeni? In omaka? Bo v prihodnosti gobja osnova imela goveji okus?
Zanimivo, kajne?! Vabijo vas v prihodnost, toda iz zvočnikov se sliši preteklost. Glasba je preglasna, najbrž zato, ker ste ostali sami, saj so vsi poslovneži že odšli, in zveni kot radio, najbrž zato, ker so sami stari hiti. Vi pa ste mislili, da bo prihodnost chill out. Bi zaplesali? V vinskem baru se lahko tudi zleknete, saj imajo namesto stolov kar vzmetnice.
A vi ste v troje, zato raje obsedite za mizo, čakajoč glavne jedi. Še dobro, da niste štirje, Potem bi dva morala jesti isto. Sredi prehodnega obdobja Primo v Domini premore, namreč, le tri glavne jedi. In le eno prilogo (korenjev ribežen iz tv shopa, rombi bučke in kocke krompirja)! Kar pa vzemite, spet, z vedre plati. Si vsaj ni potrebno podajati krožnikov pri okušanju sosedovega.

Če ste antipasti in primo piatto zasanjani v prihodnost še nekako preživeli, pa vas moram zdaj, žal, opozoriti, da bo nadaljevanje vašega rojstnodnevnega sanjarjenja bolj kruto. Kajti nastopajo tunina, brancin in goveji biftek. Pa še čistilka...

Čistilna akcija sredi kosila
Brancin je pečen na koži, celo hrustljavo. In baje je zraven tudi šampanjec. Toda okusa vseeno ni. Seveda, riba je mrtva.
Goveji biftek je lep. Pravzaprav čudovit. Že dolgo ne tako. Debel štiri centimetre, lepo okrogel, tudi pečen kot želja, za trenutek manj od mediuma. Toda, odrežite prvi kos. Pa še enega. In, ker vem, da ne verjamete, še tretjega. Je? Okusite kaj? Nič? Povonjajte! In? Aha, vonjate pa. Sreča, kajti to pomeni, da z vami ni nič narobe. Niste vi izgubili okusa, temveč ga meso niti ni imelo. Za okus je potrebno z njim pač kaj narediti še pred pečenjem.

Toda v primerjavi s tuno sta brancin in krava še kako živahna. Tuna je podplat. S pošvedranega čevlja. Zato naj vam ne bo nič nerodno, če ne zmorete pogoltniti več kot le prvega grižljaja. Ostanke pa skrijte pred natakarjem, v papirni robček in v njeno torbico, sicer vas bo spraševal: "Kaj tuna ni dobra?" Kako naj bo dobra, če pa jo je kuhar dal v krematorij?!

Morda pa bodo vsaj sladice dobre, se tolažite v svojih sanjah. Toda: tiramisu, čokoladni mousse, creme brulee in semifreddo. So zaradi te klasike, ki jo premore že vsaka obcestna gostilna, zgradili tako bohoten hotel prihodnosti?

Zmrzlina, kljub dodatku grappe, je dolgočasna, pena je oblita z nepotrebno omako, le jajčna krema je vredna, da se je pol ne vrne. Toda kaj, ko ravno takrat vašo sanjavo pozornost zmoti nekaj drugega. V dvorano se, namreč, prikotali voziček. Ne servirni, temveč čistilni. Z metlami in vedri. Za njim pa gospa v zelenem z močom. Vešče opleta sem in tja po tleh z njim, da se hitro začnejo svetiti. Kakšna čistoča, ne čistijo le zvečer, ko gosti odidejo, ampak kar sredi kosila! Očem ne morete verjeti. Zato si jih pomanete. In se zbudite...

Kakšne moraste sanje, kajne. Blagor vam, ki ste jih le sanjali. Jaz sem vse to res doživel. In še več. Kajti za čistilko, ko sem mislil, da se bo nekdo končno zadrl "Skrita kamera", je prišel še natakar. Z računom. Trije smo za kosilo petega maja med 13.30 in 16. uro plačali 25 tisočakov!



Dodatni podatki

Kako do tja:  Med obvoznico in Dunajsko cesto, pri WTC, hotel Domina Grand Media

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Dunajska 154, Ljubljana

Telefon:  01 588 2500

Zaprto:  Ni

Lastnik:  svetovna hotelska veriga Domina Hotels & Resorts

Cene:  zasoljene! Opisano kosilo za tri je stalo 25.000 tolarjev. Kraja!

Jedi:
italijanska kuhinja z dodatkom slovenskosti

Plus:
ribja juha, če bi bila vroča

Minus:
preberite tekst; še trojka je poklonjena

Dodatno:
218 hotelskih sob, vinski bar in bar cigar, kmalu tudi casino

Leto obiska:  2005

Ponoven obisk:  ne, če se ne bo kaj drastično spremenilo



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND