Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (55 od 100)


Gostilna ocenjena 12 krat

Hrana:
12 krat
Vina:
12 krat
Postrežba:
12 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
12 krat
Cena/kakovost:
12 krat

Ocenite gostilno
 












 
Frajgraba, Maribor
Zanimiva družba v grabi

Domače jedi v družbi slavnih omak - Prilagojeno velikim in veselim družbam - Sosedova vina ob malečniški vinski cesti - Ravno prav iz mesta in ob mestu

Dvorci so ponavadi na vrhu hriba, z razgledom in nadzorom. Kaj pa, če živiš v grabi? Sicer pa, kdo pa si upa zapovedati, da morajo biti vse hiše v grabi le skromne bajte?! Tako je Frajgraba pred dobrimi tremi leti dobila svoj dvorec... To je bilo enkrat takrat, ko so začeli riti po sosedovem bregovju. In to počno še danes, glede na hitrost gradnje avtocest okrog Maribora pa je jasno, da bodo še dolga leta. Je to za Frajgrabo dobro ali slabo? Ko bo šla nekoč tam mimo avtocesta, se bo zagotovo vse spremenilo. Toda, ob pametnem odcepu in pogledu bi bil takšen dvorec zanimiv tudi za mimobežeče. Za Mariborčane pa je Frajgraba že zdaj dovolj blizu. Pravzaprav ravno prav daleč. Da se skriješ, hkrati pa te tudi taxi najde.

Razen bodoče avtoceste in bližnje odmaknjenosti mesta pa še ena lokacijska značilnost označuje Frajgrabo: malečniška vinska cesta! To pa v Mariboru pomeni, da med vinske griče ne vandramo zaradi kvalitetnih vin (ki pa tam nedvomno so!), temveč zaradi veselih družb. Temu pa se je, logično, prilagodila tudi Frajgraba. Pravzaprav je zaradi tega sploh nastala. Dvorec je bil že zato potreben, da je lahko gostinska soba tako velika. In da je lahko še kakšna soba za zaključene družbe. To pomeni, da mora biti tudi kuhinja velika pa jedilni list dolg. In da morajo biti na njem jedi, ki so ali povsod ali pa se imenitno slišijo. Omake bearnaise in madere, saltimbocca in panna cotta, v družbi jelenje klobase in endivije s toplim krompirjem. Zanimiva družba.

Prijazni skutin pozdrav

Gostinska soba je skoraj dvorana, kljub temu pa domačno urejena in te tudi v prazni ni strah. Na mizah so lepi pogrinjki, v vazah ljubeznive sveže rože, papirni prtički so zaviti v serviete iz blaga, med listanjem jedilnega lista pa kuharica zaželi dobrodošlico: skutin namaz, levo (bolj uspelo) z bučnim oljem in desno s papriko, zraven pa še črna redkev z bučnimi semeni. Prijazno!

Postrv je imela lepo ime (frajgrabska), a neustrezno spremljavo. Čez grobo ribani hren, ki ni bil divji, je bila stisnjena le dekorativna sled rastlinske kisle smetane, tako da je bila celotna jed, kljub nežno dimljeni postrvi, suha in pusta. Sumim, da je kuharica še ni poskusila; tudi zaradi kosti v "filetirani" ribi.

V juhi je bila zelenjava s tržnice, ki je hrustljala in bila lepo zrezana. Toda, zakaj toliko moke?! Če je mineštra, naj potem ima nekaj podobnosti z minestrone, v kateri je paradižnik in čisto nič moke. Če v grabo že sonce pozneje posije, ni nujno, da je tudi novi čas počasnejši. Ali pa sva bila le midva prehitra? "Maja pride novi jedilni list," je ponosno oznanila gospodarica. "Gostje hočejo ribe!" Lepo, toda poskusite kaj več kot vsi drugi, ki odmrzujejo in cvrejo.

Ah, cvrtje. Zanimivo, da je pa bilo ravno cvrtje v Frajgrabi najbolj mladostno. In zanimivo, da ga sploh nisva naročila... Toda skupaj z zelenjavno prilogo z žara so prišle tudi ocvrte bučke in jajčevci. Prvič, ocvrto pred nekaj sekundami, da je bilo potrebno pošteno pihati! Drugič, ocvrto živo rumeno, da je sveže olje še dišalo. Tretjič, pred cvrtjem povaljano v drobtinah, ki so jim primešali semena, sezamova, sončnična, bučna. Tri nula za frajgrabsko cvrtje!

Berneška in maderska omaka

Jetrca so bila sicer domiselna, a bi v novem jedilnem listu morda poskusili še s telečjimi in brez banan ter marelic. Posušene tepke, na primer, bi ob slanini delovale bolj frajgrabsko.

Telečjega steaka s pečenim krompirjem, zelenjavo z žara in zmagovalnim cvrtjem bi bili v tri četrt mariborskih gostilnah še kako veseli. Tudi zato, ker je bil res odrezan s telečjega fileja. Toda, že zaradi nove majske ponudbe ne morem ostati nem. Steak je počez čez vlakna rezan debelejši kos mesa, v glavnem govejega, namenjen hitremu pečenju, pri čemer mora ostati sočen. To pomeni, da steaka ne moremo rezati kot zrezke na metuljček (ali kot brati knjigo), saj takšno meso na krožniku ni več sočno in polno. Sicer pa sama beseda steak v staroangleščini označuje pečenje na palici, ražnju, torej. Poudarek je, skratka, na hitrosti in sočnosti, pri čemer pomaga masten rob. Ker ga ni povsod, so Francozi izumili bardiranje (ovijanje v tanko slanino) in povezovanje mesa, pa še celo vrsto omak. V Frajgrabi so izbrali madeirsko, ki pa me je na krožniku bolj kot na rjavo osnovno omako, izboljšano z malo mesnega glazeja  in madeire, spominjala na naravno omako, ki so jo naredili po italijansko tako, da so zgoščeni mesni sok, ki je ostal od pečenja, zalili z (likerskim) vinom. Kar pa je okusu godilo!

Poslastica celotnega kosila pa je bil piščanec! Piščančje prsi so s špinačo in šunko zvili in jih skuhali v foliji, da so bila zrezana nežna, sočna pa še lepa. Čeznje so prelili nekaj jajčne bearnske (lahko tudi berneške) omake, pikantne inačice holandske, ki se po definiciji sicer prilega bolj krepkim kosom mesa, steakom, jagnjetini, lososu, tukaj pa se tudi piščanec ni zmrdoval ob njej. Če na krožniku ne bi bilo vsega preveč, če bi bilo kaj omake še posebej v skodelici, če pečen krompir ne bi bil iz zamrznjene zaloge, če črna redkev s suhimi zelišči ne bi bila za dekoracijo, bi to bil zelo lep in okusen krožnik modernih in lahkih nadevanih piščančjih prsi!

Panna cotta je bila iz vrečke, kar je na Štajerskem, kamor Italijani ne hodijo na kosilo, dovoljeno. Jagode z zelenim poprom pa so bile osvežilne, četudi je jagodni sladoled ves ostal na krožniku.

Ker je Frajgraba v Malečniku, se je že spodobilo, da sva za pitje izbrala najbližje sosede, torej Fausta in Joannesa. Železnikov (Faust) polsuhi rumeni muškat je bil izredno zanimiva začetna izbira, ki se je uspela ujeti tako z dimom postrvi kot z ognjem hrena, Protnerjev (Joannes) modri pinot pa je k madeirski omaki uspešno branil štajerske rdeče barve. Toda najbolj dolg je bil spomin v ustih, seveda, po ledenem Faustovem laškem rizlingu, ki je prepričljivo premagal obe sladici.



Komentar bralcev:

27. 9. 2007: Navdušeni nad hrano in predvem nad s cvetjem obdano okolico
28. 5. 2006: Na obisk smo dobili partnerine starse iz Gorenjske s katerimi smo zeleli nekje zunaj nekaj pojesti. Ker imamo tri otroke smo na internetu poiskali informacijo o gostilni, ki ima igrala. Pozornost nam je vzbudila Frajgajba. Polni pricakovanja smo se odpravili tja. Ze takoj smo dobili slab vtis, ko nam je natakar neprizadeto rekel, da sta dve mizi ob igralih ze rezervirani. Seveda ima prav, vendar nacin sporocila bi lahko bil bolj prijazen, spostljiv..., da ne pozabim omeniti, da ves cas (beri 2 uri) te iste mize ostanejo prazne. Pa vendarle nam to ni pokvarilo razpolozenja. Nadaljevali smo z izbiro hrane. Ker se nam je nekako mudilo (zaradi obiska) smo se odlocili za menije, saj so le ti ze bolj ali manj pripravljeni. Pri narocilu je prislo do zanimivega spoznanja; sam se narocil Lasko in natakarica mi skrajno neprijazno odgovori, da Laskega nimajo imajo pa Zlatorog. Nasmehnem se in recem, da naj prinese Zlatorog. Natakarica tudi zapise za vsakega stevilko izbranega menija (zraven tudi ponovi) in odide. Ze cez par trenutkov prinese natakarica dva jusnika (sicer argo juhica). Bili smo zadovoljni. Sedaj se zacne drugi del nasega kosila. Na menije smo cakali cca. 45 minut. Vsi smo bili ze nervozni. Zdaj pa se je vrstilo; mama od partnerice dobi meni, ki ga ni narocila, opozori natakarico, katera pograbi njen kroznik, zavije z ocmi in osorno zasika; pa vam bomo drug meni dali. Nobenega opravicila. Ker se nam je mudilo smo vseeno pustili tisti nezelen meni. Sedaj prejme moja partnerica meni, ki ga ni narocila. Brez besed natakarica vzame kroznik in spet se osorneje zasika nazaj; malo boste mogli pocakati.Tako smo vsi ze pojedli, ko je moja partnerica dobila svojo ribo. Groza. In nobenega opravicila. Za namecek je prisla k mizi sefica in vprasala ce je riba pecena, kot da so tako hiteli, da se bojijo, da ni dovolj pripravljena. Spet nobenega opravicila. Zahtevali smo racun. Ko smo odhajali smo ugotovili, da nismo dobili sladice, vendar smo bili srecni, da se je koncalo nase najbolj grozno kosilo do zdaj. Nikoli vec ne gremo v Frajgajbo.


Dodatni podatki

Kako do tja:  V Malečniku iz mariborske smeri pri Črnem baronu levo.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
regionalno

Naslov:  Vodole 1, Malečnik

Telefon:  02 473 2403

Zaprto:  Ponedeljek

Lastnik:  Marija Torič

Cene:  dimljena postrv 1400, nadevana piščančja prsa 1500, panna cotta s smetano 500, jagode z zelenim poprom 700; meniji 1500 in 1600

Jedi:
jelenova klobasa, rakovi repki s kumarami in koprom, avokado v solati z jabolki, dimljena frajgrapska postrv s kislo smetano in hrenom, zelenjavna mineštra, gratinirane palačinke s puranjim nadevom, divjačinski golaž s polento, blazinice polnjene z divjačino, mešana zelenjava na žaru z balzamičnim kisom, endivija s toplim krompirjem in slanino, škarpenin file na žaru, morski list z rakci, piščančje bedro v curry omaki s sadjem, žrebičkov zrezek po gurmansko, nojev zrezek, ocvrto jabolko z vinskim šodojem, orehovi in skutini štruklji.

Plus:
kuhinja, ki je prilagojena množičnim obiskom, z nekaterimi jedmi preskoči povprečnost; urejenost; ocvrta zelenjava

Minus:
kakovost posameznih jedi niha, staromodno kuhanje, bližnjice

Dodatno:
dovolj prostora (70) za večje družbe in slavja

Leto obiska:  2005

Ponoven obisk:  maja bo novi jedilnik



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND