Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (69 od 100)


Gostilna ocenjena 11 krat

Hrana:
11 krat
Vina:
11 krat
Postrežba:
11 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
11 krat
Cena/kakovost:
11 krat

Ocenite gostilno
 












 
Pri Andrejevih, Narin, 2002
Polžja kmetija pojoče družine

Stari gospodar je imel šest državljanstev, mladi gospodar pa je ostal doma in raje vabi s Krpanovo gostoljubnostjo svet k sebi - Na najbolj zgovorni slovenski turistični kmetiji Mojca, Mateja, Andreja in Joško polžjim dobrojedcem lepo pripovedujejo, pojejo, kuhajo in točijo


Ker sva bila prehitra, naju je gospodar najprej podkrepil s šilcem domačega borovničevca, ne premočnega a tudi ne presladkega, nato pa naju napotil na Šilen tabor, ki se je izkazal za previsok hrib nad Narinom, vasi v Košanski dolini, hitro za Pivko, v kateri so bili nekoč doma švercerji, ki pa danes raje prisegajo na turizem. Skoraj pred vsako hišo je izvesek, ki priča o domači obrti, vabi v vaški muzej, ponuja toplo zavetje utrujenim ali gostoljubno odžeja in okrepča.

Največja kmetija v vasi je Želkova, a po domače ji pravijo Andrejeva. Stari gospodar je imel šest državljanstev, tako burna in pestra je zgodovina Narancev (ne Narincev!). Mladi gospodar, ki zazvoni s starim zvoncem, ko pride k mizi, pa je ostal raje doma, saj prihaja zdaj svet k njemu. Vedno bolj in vedno dalje se namreč širi dober glas o turistični kmetiji Pri Andrejevih, kjer vam na mizo ne postavijo le enega krožnika, temveč vas po polžje razvajajo več ur, pri tem pa ste deležni še celotne etnološke oskrbe.

Učiteljica za štedilnikom

Ko gospodar Joško zazvoni in pove, da je on pristojen za vina, besedo prevzame žena Mojca, ki je pustila učiteljevanje in se raje prepustila svoji ljubezni, kuhanju, kar je bila brez dvoma zelo dobra odločitev. Mojca predstavi dobrote, ki jih kani pripraviti, a ob dolgem spisku manj ješče potolaži, da lahko vsak trenutek odnehajo, saj bo vsako jed pripravljala sproti, zato je potrebno le pravi čas oznaniti predajo.

Najprej smo, ob toplem kruhu,  dobili piščančji namaz, ki ga je zanimivega naredila sveža zelenjava. V prostorni izbi ob šanku - zadaj je še ena soba, tako da zmorejo nasititi cel avtobus - smo se ob velikih podstavnih krožnikih s kvačkanimi prtički na široko posedli, da smo komaj trkali z ene strani na drugo, toda ta telovadba se je izkazala za koristno. Ko smo zmazali v belem vinu kuhan in opečen pršut, ki smo ga namakali v jajčni hren in zalivali z gospodarjevim pitnim cuveejem, smo namreč dobili tako gosto gobovo juho, da je žlica v njej stala. Mojca je juho zgostila s pretlačenim krompirjem, s čimer ji je uspelo uspešno nadgraditi že kar obvezno jed slovenskih kmečkih turizmov.

Potem nas je gospodar povabil na ogled italijanskih bunkerjev (če si boste vzeli več časa, vas lahko popelje na grad Kalec, ki je bil nekoč v lasti pesnika in skladatelja Miroslav Vilharja, ki napisal Zagorske zvonove, Levstik pa je bil tam grajski učitelj, prav Noranci pa bi mu naj dali snov za Martina Krpana), a smo si uspeli le ogledati majhen dvoriščni ribnik, v katerem se ponavadi hladi sosedov pes, ko so že pridišali njoki z radičem. medtem ko je vse jedi jezično predstavila Mojca, tako da so jo večkrat iz kuhinje že nestrpno klicali na pomoč, je njoke opisala hči Andreja, rekoč, da si je enkrat njoke zaželela v Ljubljani, a si jih je prvič in zadnjič. Poskusite Andrejeve še vi, pa boste podobno razvajeni!

Gluhi štruklji in bela polenta

Z glavnimi jedmi smo dobili na mizo refošk, ob katerem smo skušali gospodarja podražiti s Kraševcem, a tega ni bil preveč vesel. Čeprav za Narance res ne veš, kam bi jih vtaknil. nenazadnje morajo splezati le na Šilen tabor, pa že lahko lulajo tako v Črno morje (reka Pivka) kot v Sredozemsko (reka Reka).

Ob kosu ramsteka je bil na krožniku kos piščanca s Krasa, saj je bila na njem ob siru panceta, ob dušenih bučkah in papriki pa še gluhi štruklji, ki so nas najbolj razveselili. Vseeno pa nam še ni bilo dovolj, oziroma je Mojca rekla, da lahko naredi še malo prate s kislim zeljem in belo polento. "Saj ocvirke lahko odrinete na stran..." A jih nismo, sočen kos svinjske pečenke, ribe z malo mastnega roba, da je ostal sok v mesu, kislo zelje, na hitro podušeno, s kosi rdeče paprike, kar je razbremenilo želodec, ko se je spopadal z debelimi ocvirki, ki so objemali krompirjevo polento, ki jim kje drugje pravijo žganci.

Za sladico smo vsakega malo, torej kos čokoladne torte z višnjami in smetano, in kos ribezovega biskvita, ki ga je oblival vinski šodo, ki pa se kuharici ni posrečil, saj je bil sesirjen. A je opazila, ko je ostal na krožniku.

Ko smo že plačali in je pasji del že zalival rožice, so nas poklicali nazaj. Pesem za slovo! Mateja je prijela kitaro, Andreja se je zresnila in sta zažvrgoleli. Potem pa so nam s praga še dolgo mahali.





Komentar bralcev:

21. 11. 2014: super hrana, prijeten ambijent, mir in tišina, prijazna družina in super lokacija.
11. 2. 2010: prazno , pusto, neokusen ambient. Prideš od daleč,pričakuješ vse to \"lepo\" in \"dobro\" in na čim bolj hitro neki popiješ in GREŠ in se nikoli ne vrneš
4. 12. 2009: Super gostilnica, potrudili so se tudi za vegetarijance. Kuhajo z veseljem, z raziskovanjem okusov. Jedi so uravnotežene, nežne, nobenih instant ojačevalcev okusa ampak tradicionalno znanje. Najbolj so nama bili všeč gluhi štruklji... Cene zelo razumne.
18. 8. 2007: Zelo dobra navadna kmečka domača gostilna, lahka počasna postrežba, gostoljubnost, dobro žganje, mesnine, kar solidne domače jedi, na žalost v hrani je opaziti prisotnost izdelkov iz megamarketov (zelenjava, piščančje meso, smetana, sladice). Moja šolska ocena 4.
24. 7. 2007: Iskrene čestitke in lep pozdrav. Drago Stanovnik http://www.brezovica.si/reportaze/projekt/default.htm


Dodatni podatki

Kako do tja:  Skozi Pivko, po nekaj kilometrih proti Ilirski Bistrici je odcep levo v Narin, od tam pa le še nekaj sto metrov za dobro vidnimi kažipoti.

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Narin 107, Pivka

Telefon:  05 753 2070

Zaprto:  med tednom, le po dogovoru

Lastnik:  družina Želko

Kuhar:  Mojca Želko

Cene:  izredno ugodna, za polžje razvajanje smo z vini na osebo plačali le malo več kot 4.000 tolarjev.

Jedi:
najbolj pametno se je prepustiti kuharici; piščančje zelenjavni namaz, njoki, pršut v belem vinu, gobova juha, krača, prata, piščanec s panceto in sirom, bela polenta, gluhi štruklji, dovolj sezonske zelenjave, domače sladice

Plus:
turistična kmetija za zgled, saj Andrejevi vedo, da turizem niso le vino iz soda in narezek, zato se trudijo gosta razvajati s pestro izbiro tradicionalnih jedi, z zgodovino in zanimivostmi kraja, iz obiska pa naredijo celotno predstavo, vendar ne zaigrano, temveč domačno in gostoljubno.

Minus:
prostor za napredovanje je še pri glavnih jedeh in sladicah, v katere je potrebno vtakniti kaj več kuharskega mojstrstva od ljubiteljstva in starih receptov.

Dodatno:
ker se je hlev preselil daleč za hišo, bodo v nadstropju kmalu tudi sobe, ki bodo po večurnem polžjem razvajanju prišle tudi zelo prav; gospodar vas popelje tudi na izlet po okoliških gradovih in bunkerjih.

Leto obiska:  2002

Ponoven obisk:  čim večkrat!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND