Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (79 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat

Ocenite gostilno
 





















 
Thaller, St. Veit
Ustvarjalna tradicionalnost Norberta Thallerja

Včasih vaški Pri grozdu (Zur Traube) je mladi kuhar spremenil v gostilno in restavracijo, ki zgolj s priimkom pove vse: da je to kuhar z znanjem, idejami in podpisom

"Miza bo takoj pripravljena. Si želite med tem ogledati cerkev?" so naju povabili pri Thallerjevih, ker je bila pač nedelja, gostilna pa na Cerkvenem trgu.

Tipična vaška gostilna, skratka. Sredi vasi, nasproti cerkve, vsa lesena kmečka izba, mama s snaho med gosti, sin pa v kuhinji. V spodnjem predalu je polno igrač, na vrtu je ribnik s krapi in postrvmi, za obletnice in vaške praznike pa je zadaj tudi prostorna dvorana.

Toda Thaller je daleč od tega da bi bil le tipičen! Niti opoldne pa, četudi pravijo, da "ni lahko tradicionalno gostilno spremeniti v restavracijo, ne da bi se uklonil kompromisom." Zato ponujajo opoldan tradicionalne, domače, regionalno tipične jedi, zvečer pa "napeto mešanico mednarodno navdahnjenih kreacij z dišavami z vsega sveta".

Pa je pastinakova juha s kandirano pomarančo in cointreaujem res regionalno tipična? Tridesetletni Norbert Thaller zna predobro kuhati, da bi se prepustil zgolj starim receptom. Dovolj mu je, da si preskrbi najboljše regionalne sestavine, govedino, na primer, s Sernaua, že pozabljeno zelenjavo…, nato pa prepusti pot svojim idejam in spretnosti. Seveda, v vaški gostilni ne gre brez goveje juhe z jetrnimi cmoki in ocvrtega piščanca, toda zato Norbert svoje goste hkrati uči, da je počasi kuhana račka neprimerno mehkejša in bolj sočna od tradicionalne, tudi zato, ker je bedro uporabil za confit in z njim napolniti žepek iz tankega testa, ki se ga da tudi v St, Veitu ocvreti prav po azijsko.

Ja, ne pomnim, kdaj sem jedel tako okusno račko, ki jo je spremljala prvovrstna omaka, mlado zelje, zgolj sesekljano in pomešano z brstičnikom zgneteno v simpatični žličnik. Toda, ali ni bilo morda še boljše jagnje, prav tako nežno, z občutkom in počasi pečeno, ki jih je mladi kuhar posadil na prav po švicarsko stopljeni sir (fondue) ter zraven ponudil še mini buhteljne, ki so se stopili v, spet, izvrstni omaki. Norbert Thaller zna preveč, da bi podlegel ceneni modnosti in krožnike obremenil s kičem in bahavostjo. Kar ponudi, je izvrstno in tam zgolj zato, da navduši. In na koncu še posladka… Kot, na primer, makovi cmoki ali pa domače kremšnite s tahiti vaniljo in marelicami s Thallerjevega vrta.

2002

Vstopili smo v tipično vaško gostilno. Da smo našli rezervirano mizo, smo morali prerezati kar precej cigaretnega dima, na sosednji mizi so že cvrčali ocvrti piščanci, na klopi ob oknu sta počivala saksofon in trobenta, z osrednje stene pa sta v domačnem, v les opravljenem prostoru s točilnim pultom, z razstavo žganic celotne ekipe štajerskih žganjekuhov, zrla na nas stara mama in stari ata. Ko pa nam je ta mlada Thallerjeva razdelila jedilne liste, se je v tem tradicionalnem vaškem gostilniškem prostoru na trgu, nasproti cerkve, v obmejnem St. Veitu, v katerem ni nobenih trgovin, zato ga Mariborčani pač ne poznamo, v trenutku nekaj spremenilo. Stara meščanska kuhinja se je umaknila na drugo stran in prvo prepustila ustvarjalni mladosti Grozdovega naslednika!

Saj je tudi nekaj časa trajalo, da je danes šele 24-letni Norbert Thaller prepričal mamo Rosemarie, da je dovoljeno v vaški gostilni, katere tradicija sega v 1882. leto, gostom, ki med tednom vanjo zahajajo na kozarec vina in partijo kart, za vikend pa na vaški sestanek in hrustljavo postrv iz domačega ribnika, ponuditi vsak dan nekaj novega; na levi strani jedilnega lista, pod naslovom Danes priporočamo. Namesto srninega golaža raje rožnato opečen srnin file v začimbnem plašču z žafranovim jabolčnim moussom.

Od jetrnih cmokov do chutneya

Čar Zur Traube pa je ravno v tem - pod napuščem ob vhodu z dvorišča je v veliki košari na mehkem zleknjen hišni čuvaj, ki ga za rep, z dudo v ustih, vleče hišni naslednik, obiskovalci na poti do veceja zrejo v diplome in medalje z Norbertovih kuharskih tekmovanj na steni, v kotu je pozabljenih nekaj lesenih zabojev francoskih vinskih dvorcev, ko pa vstopiš v gostinsko izbo, moraš potrkati, da gost ob vratih pravočasno zapre vinski list, ki ima mere ena krat pol metra -, v prepletanju starega in mladega, tradicije in sodobnosti, običajev in ustvarjalnosti.

V tem smislu smo tudi mi naročili. Malo enega, malo drugega. Eni so bili za govejo juho z jetrnimi cmoki, drugi za srnin hrbet z gosjimi jetri. In enako dobra sta bila ocvrt piščanec z mešano solato z bučnim oljem, iz izbranih peres, s prav po avstrijsko kuhanim krompirjem (v tem so največji mojstri), debelim bobom, in teletina, še mlečna, poširana, sočna, topljiva, na pireju iz zelene, pri katerem si je kuhar sicer pomagal z vrečko, toda saj to se je naučil pri še večjih mojstrih, pečenim korenom zelene, zrezanim na tanke lističe, in kuhanimi zelenimi zelenimi listi, v nežni in spenjeni omaki, v globokem krožniku.

Pa tudi goska, prava Martinova in še polnjena, s kruhovim cmokom, rdečim zeljem, pečenim jabolkom, prav po predpisih in gosjih zakonih. Morda je bil (še) boljši le pravi srnin hrbet, najboljši kos, dve podolgovati rezini, rožnato spečeni, v hrustljavi skorji, natreni z grobo strtimi začimbami, med katerimi sta se dajala poper in nageljnove žbice, s čudovito bogato francosko mesno omako, in prefinjenim jabolčnim moussom, žlahtno inačico čežane, saj je imel okus po žafranu.

V tej smeri se je nadaljevalo tudi pri sladicah, čokoladni puding kot kipnik, topel, znotraj tekoč, kokosov sladoled z močnikom iz črnega ribeza ali pa kozji sir, že lepo sušen, s chutneyem, ker je to sedaj v visoki kuhinji moderno, ne več sladka marmelada, temveč slani chutney, iz čebule in ananasa. Navdušila pa so nas tudi vina. Lep izbor vin na kozarec, od sosedov do najbolj znanih štajerskih vinogradnikov, Tementa, Neumeistra, Grossa, med njimi pa, ob srni seveda, čudovit cuvee rochus vinogradnika Thallerja, ki pa je le daljni sorodnik.

Toda! Ko boste šli vi, bo na jedilniku že nekaj drugega...



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  Po avtocesti čez ne-mejo, izvoz Vogau Strass, desno smer Radgona (Bad Radkersburg), po 200 metrih desno v St. Veit, tik ob cerkvi je gostilna.

Regija:  Avstrija

Značilnost:
regionalno

Naslov:  St. Veit am Vogau 44, St. Veit, Avstrija

Telefon:  0043 3453 2508

www:  www.gasthaus-thaller.at

E-pošta:  restaurant@gasthaus-thaller.at

Zaprto:  Torek, sreda

Lastnik:  družina Thaller

Kuhar:  Norbert Thaller

Cene:  Opisano z vini je za dva stalo 70 evrov, kar je odlično razmerje kakovosti in cene

Jedi:
tradicionalne jedi, ki jim imamo vsi radi, le da pri Thallerju v njih najdemo in spoznamo še vedno kaj novega

Plus:
združitev domače hrane z vrhunsko francosko kuhinjo, pri kateri mladi kuhar pokaže obilje ustvarjalnosti; dnevna ponudba; vinska karta.

Minus:
vse v eni sobi, zakajen prostor (opoldan) ne gre skupaj s tartufi in z dišavnicami napolnjenimi jedmi

Dodatno:
ribnik in dovolj velik prostor za vaško ali gasilsko veselico

Leto obiska:  2008, 2002

Ponoven obisk:  seveda!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND