Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (70 od 100)


Gostilna ocenjena 21 krat

Hrana:
21 krat
Vina:
21 krat
Postrežba:
21 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
21 krat
Cena/kakovost:
21 krat

Ocenite gostilno
 


















 
Cubo, 2004
Skockane jedi v Zelenem trikotniku

Sredozemske vonjave in kockaste oblike za ljubljanske bele ovratnike - Kubizem v ambientu in Sredozemje na krožniku sredi poslovne Ljubljane - Ko po jedi lahko greš nazaj v službo - Od Rezke do Cuba

Johanno Maier iz avstrijskega Filzmoosa ima Gault-Millau za najboljšo kuharico na svetu, saj ji je kot edini ženski podelil svoje tri kuharske kape!! A to sploh ni toliko pomembno. Meni je namreč še bolj od njenih kap všeč njena misel o dobri hrani. "Hrana je dobra takrat, ko se lahko po njej še ljubiš!" Toda ona je imela najbrž v mislih večerjo. Pa še to tam v solnograških planinah in na dopustu. Kaj pa kosilo? V kravati? Prosto po Johanni: hrana je dobra takrat, ko lahko greš po njej nazaj v službo!

Po kosilu v Cubu sem šel nazaj delat... Torej veste o Cubu že vse, kar ste hoteli vedeti. Edino, če boste vi šli tja tudi za večerjo. Brez kravate. Na prosti dan. V planinskih čevljih. Povejte mi, prosim, kako je bilo - potem.

Hrana kot del ambienta

Vsekakor je Cubo klasična ljubljanska gostilna belih ovratnikov. Center mesta je blizu, v okolici ne manjka poslovnih zgradb, blizu je tudi avtocestni obroč. In Cubo je svojo hrano tudi prilagodil poslovnežem. Kajti, če se drugod po Sloveniji na poslovna kosila še zmeraj odhaja z naročilnicami in v vaške, pogledom skrite gostilne, je v Ljubljani, ki je v Evropi, drugače. Tam beli ovratniki, namreč, ne vstajajo več ob petih zjutraj in nimajo več menz in malic ob devetih v njih, zato opoldanski odmor izkoristijo za kosilo in poslovni pomenek. Tako kot povsod drugod v poslovnem svetu. Povsod tam, kjer se v kravati ne upa jesti jagnjetine z mlado čebulo in lokati domačega vina. Povsod tam, kjer je hrana postala predmet mode, prestiža, imidža, razgledanosti, pomenka.

V takšnem lokalu je dovoljeno sleči suknjič, ga obesiti na naslon stola, si razrahljati kravato. Natakar te pozna, ti njega. Dovoljeno je, da stečeš ven, ko pozvoni, dovoljeno je, da zraven sebe položiš celo računalnik (obvezno pa telefon). Dovoljeno je pravzaprav vse. Tudi to, da ješ in se pogovarjaš o poslu. Kar je sicer v finih lokalih prepovedano. Toda, saj hrana ni izbirčna oziroma hrana ni tako ambiciozna, da bi hotela vsa tvoja čutila zgolj zase. Hrana v Cubu je le eden od elementov, ki vodijo do uspeha. Drugo je ambient, pa glasba, pa gostje, pa parkirišče, pa...

Sicer pa je formula povsod enaka: čim bolj lahko, sveže, sezonsko, torej sredozemsko oziroma italijansko. In čim več kreativnosti je zraven, tem raje vas imamo.

V tovrstno (ustvarjalno) sfero sodi v Cubu že ambient. Cubo ne pomeni, da je boter restavracije ostareli Fidel Castro, pač pa mladostni Pablo Picasso, saj cubo izhaja iz cubus (latinsko: kocka), Cubo pa iz ljubljanskega studia Aksl. Potemtakem bi sicer oceno kubistične gostilne moral napisati Guillaume Apollinaire, a naj mi bo vseeno dovoljeno izkoristiti njegovo odsotnost.

Vsekakor je ambient zanimiv, moderen, deluje pozitivno. Dovolj je "fint", od rož, barv, do natakarjev... Naročanje in nasvete imajo čez v lanene predpasnike oviti, odnašanje krožnikov pa v črne metuljčke zavezani. Podobno zanimiva in moderna je tudi hrana; ker je znana, hkrati pa predstavljena drugače, bolj novo, moderno... Toda, nisva dol padla! Še manj, da bi stekla v kuhinjo objet kuharja. Kaj pa se je zgodilo? Pojedla sva in šla dalje - delat. Mar ni ravno to Cubov namen?

Italijansko s slovenskim (primorskim) pridihom

Polentin pozdravček iz kuhinje je prijetno presenetil. Caponata je bila ustvarjalna z obliko in okusna z vsebino (popečeni gamberi, ob stollpiču poletne zelenjave s pistacijami, pokrite z odlično mocarelo in sočno, debelo kapro). Rižota z rukolo in jakobinko se je izkazala s pridnim kuharjevim mešanjem, File bele ribe (brancin) je bil domiselno ovit okrog gobjega (jurčki) nadeva, v katerem pa se je preveč važila čebula, ki se je tako bila še s kremno špinačo, za povrh pa je bil kuhar še površen pri odstranjevanju kosti. Jagnječje zarebrnice, zložene v vrh, ki ga je kičasto spenjala votla bučka, so bile sočne in z občutkom opečene, a jih je priloga, pečen krompir in opečena zelenjava, naredila preveč preproste. Podobno se je odrezala hišna sladica banana Cubo, ki je bila sicer biskvitno kockasta, a tudi nič več kot to. Dosti bolj sta navdušili omaki, predvsem bazilikina, ki sta tako popravili bledi pudingasti vtis čokoladne creme brulee.

Pravzaprav sem imel ves čas občutek, da nekaj manjka. Duše! Preveč skockano, skratka. Preveč kubistično. No ja, pri vinih sortnost sodi med pozitivne značilnosti.

Sicer pa so vina tudi pomemben del Cuba. Točilni pult je zelo dolg, toda ne zato, da bi se gosti naslanjali nanj, temveč zato, da imajo na njem zložene buteljke s celotno prvo bojno vrsto slovenskih vinarjev. Predvsem primorskih, resnici na ljubo.

Pravzaprav je današnjim modernim kuharjem dosti lažje kot je bilo nekoč kuharicam. Danes se naučijo nekaj trikov - kako se zložijo jagnječji kotleti na krožnik, kako se izgovarja beseda caponata, kako se zgosti balsamico, kako je pečen krompir ves dan lepo zlatorumeno hrustljav - najamejo znane arhitekte in dovolj velik kredit, parkirajo pred vrati tri, štiri zelo drage avtomobile, in vaba je še boljša od tistega črva, zaradi katerega ribiči kopajo tako globoke luknje.

A da so do tega prišli, so morali prehoditi ustaljeno pot. V primeru Cuba, kjer na misel: "Vse restavracije lahko zapustite siti. Le redke tudi z mirnimi živci," odgovarjajo: "Po obisku restavracije Cubo se vam bo svet zdel lepši in prijaznejši. Razvajali vas bomo s prijetnim vzdušjem, nalezljivo prijaznostjo, izvrstno hrano, in stres bo ostal le še bled spomin.", to pomeni, da je bila najprej Rezka oziroma menza v Gradisovi poslovni stavbi na Šmartinski, z njo izkušnje, ob njej šolanje in razgledovanje po svetu, da se je končno izoblikovala - kocka.

Sicer pa je tudi današnjim (ljubljanskim) belim ovratnikom tudi dosti lažje kot (nekdanjim) direktorjem z naročilnicami. Kaj vse se oni morali pojesti oziroma prebaviti, kaj pa današnji!



Komentar bralcev:

8. 10. 2008: Hrana me ni prepričala, da ne govorim o postrežbi, ki je pod nivojem. Ambient je sicer soliden, bi se pa dalo še veliko narediti.
20. 2. 2008: Hrana in vina so odlična. Ambient pa daleč od tako opevanega minimalizma.
27. 8. 2007: (Skoraj) nič ni več, kot je bilo 2004. In vse je šlo na boljše. Ne pozabite na sladice (CUBO slaščice, prva knjiga, ki jo izdala kakšna slovenska restavracija, je posvečena prav njim). Glede vina pa nisem kakšen poseben izbirčneš, a se ne strinjam z enim od prejšnjih komentarjev, da so pri vinih "kratki".
5. 8. 2007: Probajte znova. Piše se 2007.
15. 6. 2007: V prvih mesecih obratovanja se mi je Cubo ekstremno zameril, ker je imel tezave s samimi osnovami (npr. tunin carpaccio je prisel na mizo *zmrznjen*, pasta je bila razkuhana, ipd.). Par obiskov letos (2007) pa je sliko precej popravilo - ni bilo kiksov pri hrani, vrhunska slovenska vina dobis na kozarec (kar je pri nas izjemna redkost), cene niso pretirane, postrezba pa je she vedno malce premalo razgledana. Skratka napredek, kljub siritvi lokala.
18. 1. 2007: Solidna hrana, kratki na vinih, površni pri strežbi. Ko so ga pred kratkim povečali, sem šel ponovno (poslovno, kot je priporočeno) v goste, saj naj bi poslej delili resno in hitro ponudbo; pa ni (vsaj pri kosilu) nič od tega. Vsekakor prav primeren lokal za hiter in nezahteven dnevni obrok. In nič več kot to.


Dodatni podatki

Kako do tja:  poslovna stavba Zeleni trikotnik ob Summit motors

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Šmartinska 55, Ljubljana

Telefon:  ++386 1 521 1515

www:  www.cubo-ljubljana.com

Zaprto:  nedelja in prazniki

Lastnik:  Boštjan Trstenjak

Kuhar:  Boštjan Trstenjak

Cene:  opisano je za dva stalo 13.460 tolarjev

Jedi:
sredozemsko pomeni sezonsko, sveže, lahko, z okusom morja, Primorja, Italije, Francije

Plus:
moderen kulinaričen koncept, ki postavlja Ljubljano za evropsko mizo; dovolj modnosti, dovolj drobnih kulinaričnih trikov pa tudi dovolj želje (ljubezni) po zadovoljnih gostih; sezonsko, lahko, zdravo, sredozemsko, s ščepcem ustvarjalnosti je dandanes hit

Minus:
v italijanskih restavracijah je več duše; naj ponazorim s krožnikom, ki ga prinese zgovoren in samozavesten natakar, ki je lepo zložen, s katerega celo diši, toda kaj, če pa je - mrzel

Dodatno:
tudi okrepčevalnica Zeleni trikotnik in catering

Leto obiska:  2004

Ponoven obisk:   hitro, lahko in ne predrago kosilo je vedno zaželeno



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND