Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Volja ne potrebuje diplome 9. del
25.03.2005

Že z malo dobre volje natakarjev, kuharjev in patronov bi se stanje v štajerskih gostilnah lahko hitro močno izboljšalo.











Namesto radia cede, namesto uvelih rož sveže, namesto posušenega kruha svež in domač, namesto smradu prijeten vonj, namesto mrzlih krožnikov topli... Kajti, ko bo volja za to, bo prišlo tudi veselje do dodatnega znanja, do katerega pa na Štajerskem sploh ni tako težko priti, saj imamo Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, ki ne daje le ocen, temveč študente pošilja tudi v uk v širni gostinski svet.

Nove štajerske kuhinje brez novega znanja ne bo! Moramo torej počakati še nekaj let, da bo čim več natakarjev, kuharjev in lastnikov gostiln uspešno končalo (vsaj) Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru? Ne, spremembe se lahko začnejo takoj! Saj znanje ne pomeni (le), da bi morali kuharji bolj hoditi v šole. Ogromno se da narediti že brez dodatne diplome in šolskega znanja! Le malo naokrog se je potrebno razgledati.

Čakati na več znanja, ki bo padlo z neba, je le izgovor tam, kjer ni prave volje. Štajerske gostilne bi bile lahko takoj dosti boljše, če bi gostinci naredili nekaj popravkov, zaradi katerih ne potrebujejo nobene diplome, še manj pa novih finančnih vlaganj. Uživate ob tem, ko morate med večerjo, na katero ste povabili svojo drago, ali med kosilom s poslovnimi partnerji, poslušati, koliko novih smrtnih žrtev je v Iraku in po koliko je pralni prašek v vaški trgovini? Še tako dobra jed je le neužitna brozga, če moram ob njej proti svoji volji poslušati radio!

V kateri natakarski učni knjigi piše, da je potrebno gosta, takoj ko sede za mizo in prosi za jedilni list, vprašati: "Kaj boste pa pili?" Napisano mora biti s posebej debelimi in velikimi črkami, da so si to vsi tako zapomnili. Uniči mi apetit, še preden naročim. Kako naj vem, kaj bom pil, če pa še nisem izbral, kaj bom jedel? Ponudite mi raje aperitiv, pa ne žganice, in zraven prinesite vodo. Dovolj bo, da zdržim do prvega grižljaja.

S pijačo se natakarjem nasploh mudi. Ko naročiš vino k jedi, imaš poln kozarec na mizi še preden kuhar izve, kaj bi rad jedel. Ko se kozarcu končno pridruži krožnik, je vino že toplo ali pa ga več ni...

V kategorijo hitrih izboljšav štajerskih gostiln, sodijo še pogrinjki, ki morajo biti predvsem sveži. Torej, ne dopoldan prt na eni strani, popoldan pa na drugi, in ne v vazi umetne rože ali uvenele.

Del pogrinjka je tudi košarica za kruh, ki je pravzaprav prvi stik gosta s kuharjem. A tega se le redki zavejo. Če je ta kruh starikav in presušen, ne morem pričakovati, da bo jed pozneje mladostna in sočna. Če je ta kruh zavit v celofan, kar mu sicer malo pomaga pred presušenostjo, zaradi te domiselnosti ne morem pričakovati kreativne jedi. Kvečjemu konfekcijsko. Če je ta kruh od najboljšega soseda, ne morem pričakovati, da bodo jedi domače in sveže.

Prvi korak v novoštajersko kuhinjo bo gostilna naredila že s tem, da bo kruh začel peči njen kuhar! Drugi korak pa, če bo pekel več vrst kruha. In tretji, če bo pekel krušno pecivo. Pa ne belega kruha, lepo prosim, saj smo na Štajerskem!

A tudi ti koraki ne bodo veliko pomagali, če bo zatem prišel na mizo prehlajen krožnik... Zakaj si je tako težko zapomniti, da gre topla jed na topel krožnik, hladna pa na hladnega? Zato, ker je pivo pozimi vedno mrzlo, poleti pa toplo? Ko sem zadnjič v oceni ene od mariborskih gostiln omenil, da so bili krožniki, žal, mrzli, jedi pa zato mlačne, me je poklical njen lastnik: "Pa kako? Če pa sem kupil tisto drago napravo za gretje krožnikov?!" Kaj ti pomaga naprava, če pa je kuhar ne vključi?
Tako kot ti nič ne pomaga prezračevalna naprava, če ni vključena.

Največji sovražnik novoštajerske kuhinje je smrad! In najbolj smrdi po olju! Torej je v kuhinji potrebno boljše prezračevanje, ali pa manj fritez. Še najboljše kar oboje.

Da cigaretnega dima raje ne omenjam. Saj vem, da si tudi vi, spoštovani bralci, kdaj radi prižgete. Toda, med jedjo? Novoštajerski dobrojedec ne kadi v prostoru, kjer se je! Vstane in gre ven... Tako kot zadnjič, ne sicer na Štajerskem, v Hubertusu v avstrijskem Filzmoosu, eni najboljših avstrijskih gostiln. Pri sosednji mizi sta bila v družbi petih očitno dva strastna kadilca, ki sta po vsaki jedi takoj odhitela v kadilnico in se vrnila šele, ko sta videla natakarje z novimi polnimi krožniki. Obzirno, ni kaj (četudi je res, da kajenje v Hubertusovi restavraciji tako ni dovoljeno). Toda, hudo drago. Ker je bilo hodov pet, je to, namreč, pomenilo, da sta za pet cigaret plačala 96 evrov! Vsak!






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND