Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del
22.03.2005

Za novo štajersko kuhinjo sta nujna najmanj dva novinca: novi kuhar in novi gost. Zanju, za novega štajerskega kuharja in novega štajerskega dobrojedca, pa je nujno le eno: novo znanje!











Malo je smešno, kajne, če ne kar kulinarično žalostno, da moraš iti v Europark, če želiš v Mariboru jesti - novoštajersko. Največji občutek za svežino in svežost sestavin, za lepoto in okus na krožniku, za kreativnost in stalno nadgrajevanje koncepta ima gostilna, ki jo obkrožajo hamburgerji, tortilje in pice, ima pa le šest miz in odprto kuhinjo tri krat tri metre. Toda namesto uvelih ali, joj, umetnih rož v vazi ima vselej velik šopek svežih zelišč, ki so tudi glavne začimbe na njenih krožnikih. Kokla je trenutno v Mariboru hit! Kaj bo šele, ko se bo iz Europarka preselila na pravo, lastno lokacijo...

Kljub temu pa sploh ni tako čudno, da je najbolj svež in dišeč gastronomski koncept nastal sredi trgovskega centra, ki ga je, nenazadnje, v lanskem letu obiskalo šest milijonov ljudi. To namreč govori o tem, da je glavni problem kakovosti mariborskih gostiln pomanjkanje gostov. Tudi tisti gostinec, ki je sprva še hraber in ambiciozen, ki poskuša na nov in sodoben način, se sredi borbe za gosta prej ali slej preda. In se prepusti klasiki ter povprečju, ki nimata prav nič skupnega z okusnostjo na krožniku.

Za novo štajersko kuhinjo namreč potrebujemo tudi novega štajerskega gosta! Novega Štajerca! Takšnega, ki od obiska gostilne pričakuje in zahteva še kaj več od šniclovega buljenja preko roba krožnika.

Da poteka vzgoja takšnih novih Štajercev sredi trgovskega centra, ki je že zdavnaj postal novi mariborski Ezl ek, sploh ni slabo. Do jedi, ki so drugačne kot sicer v mestnih menzah, kjer je prežgano olje glavna začimba odmrznjeni hrani, ki ni imela nikoli priložnosti rasti, tako pridejo naključno tudi tisti, ki sicer (še) nič ne dajo na novo kuhinjo in dobrojedstvo. Hkrati pa si je Kokla pridobila še stalne goste, ki Europarka ne obiskujejo zaradi sprehajanja med trgovinami, temveč zaradi Koklinega pečenega česna v lupini.

Toda, spoštovani potencialni dobrojedci! Če boste sedaj na vrat na nos stekli v Europark in v Kokli naročili škarpinin file v ovoju slanine s pečeno limeto in oranžo na krompirjevem pireju, potem pa čakali po vsakem grižljaju, kdaj vas bo zajel kulinarični orgazem, se to, žal, ne bo zgodilo! To, kar Kokla kuha, je "le" začetek poti, ki vas bo z vztrajnim treningom pripeljala do novih okusov in užitkov. Da boste nekoč lahko rekli: "Hvala bogu, da sem novi Štajerc!"

Kokline jedi, skratka, niso nobene kulinarične umetnine, ki bi zahtevale najmanj dva genija; onega za štedilnikom, da zna tako skuhati, ter onega za mizo, da zna to pojesti. To so povsem preproste in vsakdanje jedi, ki se ponašajo "le" s tem, da na krožniku niso zadavljene, temveč žive. Zato, ker so pestre, sezonske, lahke, zdrave, lepe. Pa še, pomislite, okus imajo.

Ste gledali TV reportažo o debeluhu, ki želi shujšati za 100 kilogramov? S stradanjem mu to ne bo nikoli uspelo. Pač pa s treningom! Zato se mora najprej naučiti okušati. Če hoče shujšati, ne sme več hrano žreti, temveč v hrani uživati. In tako hujša tako, da je. Toda, pravilno je!

Na poti do novoštajerstva bo, torej, potrebnih še veliko Kokl. Da jih bomo lažje našli in da bodo lažje nastale, se moramo iz Koklinega primera čim več naučiti. Praktično s tem, da skuhate jedi z njenega pravkar spremenjenega jedilnega lista, teoretično pa, da si zapomnite brez česar nove kuhinje - ni!

Prvič: brez znanja. Toda: ni odločilno, da je Simona Zdovc, spiritus agens tega projekta sveže in nove kuhinje, žena Dejana Zdovca, majhnega mariborskega vinarja, ki pa se je specializiral na velika sladka vina, ter hči Janeza Štruklja, že kar legendarnega mariborskega kuharskega učitelja in tudi pisca kuharskih knjig ter člankov. Kje pa, Simona je vendar kuharski autodidakt! Tako kot premnogi veliki svetovni kuharji, ki nikoli niso hodili v pravo kuharsko šolo. Obrtno znanje je, seveda, nujno potrebno, toda do nadgradnje tega obrtništva prideš lahko samo z - ljubeznijo! To je odločilno. Potrebno je spoznavati, odkrivati, preizkušati, iskati.

Drugič: brez sestavin. Kakovostnih, najboljših, seveda. To je zgodba o tržnici, vsaj trikrat, štirikrat tedensko, o izbranih dobaviteljih, ki niso preprodajalci, temveč pridelovalci, o dodatkih, ki dajejo piko na i, o velikih trgovcih, ki nimajo vstopa v majhno dobrojedsko gostilno.

Tretjič: brez denarja. Vse to, seveda stane. Kar je dobro, je tudi dražje. Ker pa novi Štajerc rad dobro je, ne pa rad dosti je, je zanj najbolj pomembno razmerje med kakovostjo in ceno. Zato je zanj drago le tisto, kar gleda čez rob krožnika in nima okusa. Ali, kot pravi Simona Zdovc: "Omaka ve, kdaj ji dodaš Noilly Prat ali Madeiro, kdaj pa namizno vino!"

Četrtič: brez idej. Težko je ustvariti novo jed. Najbrž nemogoče. Toda zato je lahko vsaka jed drugačna. Potrebno je le nekaj kreativnosti, kako posamezne sestavine med seboj kombiniraš, kako jih oblikuješ, kako jih položiš na krožnik; nenazadnje, tudi kakšen krožnik izbereš.






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND