Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Sezonsko in regionalno 7. del
22.03.2005

Nova štajerska kuhinja mora najprej premagati miselnost prepolnih krožnikov in čim nižjih cen in iz pozabe na krožnike spet položiti vso pestrost regionalnih pridelkov in produktov, šele potem bomo tudi na Štajerskem lahko začeli v gostilnah dobrojedsko uživati.











Priznam! Kruh iz pirine moke mi gre bolj težko navzdol. Mora biti zraven vsaj čisto sveže in čisto domače maslo. Če ne še kakšna bolj domača marmelada. Na primer tista iz majhnih hrušk, med katere ona zameša orehe zanj.

S polpeti, prav tako iz pire, tiste zelene, torej nezrele, pa je povsem drugače. Takoj jih, v družbi veliko jušne zelenjave in sočne čebule, ki šibrasto piro naredijo sočno, zamenjam za mesne hamburgerje.

Toda, če ne bi bilo najprej pirinega kruha oziroma mariborske bio tržnice, na kateri sem ga prvič spoznal, potem tudi do pirinih vegetarijanskih polpetov ne bi nikoli prišel! Kako pusto življenje bi to bilo...

Mariborska petkova bio tržnica na Glavnem trgu je zagotovo eden najbolj pozitivnih prispevkov štajerski kulinariki zadnjih let. Kajti, ne le da je zelo pomemben sestavni del te nove kuhinje zdravje, pravzaprav zavedanje o nujnosti bolj zdrave prehrane, temveč Bio tržnica širi tudi štajerske dobrojedske razglede. Predolgo smo, namreč, jedli v nekakšni "menzni melanholiji", ko je bilo vse enako, jedi, okusi, krožniki, kuharji, cene, porcije. Pa še jedci! S svojima dvema zahtevama, postavljenima čisto na vrh kulinaričnih želja: čim več za čim manj denarja. In tako je v tem času z naših miz zaradi industrijskega vpliva izginilo ogromno tradicionalnih sestavin, predvsem vegetarijanskega izvora. Od stročnic sta ostala le zamrznjen grah in konzerviran srbski pasulj, od žit le pšenica, od krompirja le vkup nametana nesortnost, od solat le dalmatinske in nizozemske glave... Sicer pa se v dobi sindikalnih nakupov svinjskih polovic tudi mesojedcem ni godilo dosti bolje.

A začeli so trkati tudi novi štajerski časi. Tudi z veliko pomočjo bio tržnice na Glavnem trgu, na kateri smo kar naenkrat spet spoznali pozabljene mošančke, piro, domače marmelade in zeljne glave, ki si niso podobne kot jajce jajcu. Stalnih obiskovalcev na tej petkovi tržnici je vedno več in med njimi so tudi nekateri mariborski gostilničarji! Kar se mene tiče, si bom mariborske Sovičeve čase zapomnil (vsaj) po bio tržnici!

Seveda pa je tudi tukaj, kot povsod, vsaj en toda. Le da zanj ni kriva tržnica, temveč njen bio pridevnik. Ko, skratka, ugriznem v kruh iz pirine moke, se mi melje in melje v ustih. Zdrav je, zdrav, toda... Ali pa bio testenine... Pojedel, priznam, sem jih le zaradi eksperimenta. V dobrojedsko zakladnico pa jih, žal, ne morem prišteti.

Verjamem pa, da mnogi, ki redno nakupujejo na bio tržnici, v njeni ponudbi tudi dobrojedsko, ne le zdravilno, uživajo. A da bi to pričakovali od množice, je najbrž iluzija. Zato gre bio tržnici vsa čast, da nam je odprla oči, nam dala razgled v pozabljeno, nam pokazalo pot, toda da bi bila nova štajerska kuhinja zgolj vegi in bio, se skoraj gotovo ne bo izšlo.

Zato nova štajerska kuhinja ne sme biti ozka, omejena, da ne rečem kar ekstremna. Še zmeraj mora biti to kuhinja za množice in njihove okuse. Seveda pa je njeno glavno poslanstvo, da te množice in okuse izobrazi in razvije. Tako kot to dela bio tržnica, s svojo bio-vegi smerjo, tako kot se, nenazadnje, trudi tudi ta Mariborčanova dobrojedska stran, tako kot to že počno nekateri štajerski kuharji. Tisti, ki so že bili naši gostje, ki še bodo in, predvsem, tisti, ki se nam predstavlja danes.

Branko Podmenik, skupaj z Miranom Ojsterškom iz gostilne Pri Ahacu (iz Maribora do Dramelj, skozi Šentjur proti Rogaški, ob cesti na levi strani), pri katerem je šef kuhinje, namreč ne pripravlja okusnih krožnikov le lačnim gostom, temveč tudi znanja lačnim kuharjem in gostilničarjem. V Mariboru lahko takšno njegovo delo okusimo pri Kličku (Pri treh ribnikih), kjer je naredil zasnovo novega jedilnega lista in celotne kulinarične ponudbe skupaj z vinskim vitezom in publicistom Dragom Medvedom. Je pa na Podobnikovem in Ojsterškovem spisku še več gostiln, ki sta jim pokazala pot v nove čase, z novimi sestavinami, novimi tehnikami, novimi idejami. Nekatere so to znale izkoristiti, nekatere ne... Med slednjimi je poseben primerek tista, ki ima projekt nove kulinarične ponudbe že več kot leto dni v predalu. Kjer čaka, da se bodo dogovorili, kakšne barve bodo platnice novega jedilnega lista!

"Nova kuhinja je regionalna in sezonska," je prepričan Branko Podmenik. In zato je za Mariborčanov novoštajerski meni šel na gostilniški vrt, kjer v letošnji blagi zimi prezimujejo zelišča. "Regionalno in sezonsko pomeni, da so, na primer, na krožniku stročnice, ki se jih v številnih gostilnah neupravičeno izogibajo." Že, že, toda kaj na to porečejo gosti? Miran Ojsteršek: "Natakar gostom vselej skuša svetovati. A nekateri tega ne marajo in izbirajo po jedilnem listu ter iščejo klasiko Vseeno pa imamo vedno širši krog stalnih gostov, prav tako pa so dobro obiskani naši tematski večeri; jeseni smo pripravili veliko jedi iz buč, spomladi iz belušev, sodelujemo s slovenskimi vinarji..." Branko Podmenik: "Se pa je zgodilo, da nam je po takšnem večeru kdo odkrito priznal, da takšne jedi pač niso zanj. A takšnih je vedno manj. Vse več je ljudi, ki jim dobra hrana veliko pomeni."






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND