Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Aci Urbajs
05.07.2012

”Vse je naše,” razkaže stalnim, naključnim, znanim in neznanim obiskovalcem Aci Urbajs svojo staro bajto, ki jo je obnovil prijazno do narave in z ljubeznijo do dediščine. ”Tukaj je ključ, če nas slučajno ni.” Ko greš, pač zapišeš v zvezek, da se ne pozabi … ”Zdaj sta tudi vidva naša!” Nato objame svoj hrib, ki mu daje vino, kis, sadje, piro in vero: ”Meni je Rifnik inspiracija za delo!”


Aci Urbajs – do narave prijazno v stari bajti na Rifniku


Takšnih hribov, tako nizkih, z ruševinami na vrhu in s trto na soncu, je po Sloveniji, da jih ne moreš prešteti. Pa je Rifnik vseeno nekaj posebnega; in to že veliko tisoč let! Zato ne začnite poti nanj pri vznožju, temveč v muzeju v Šentjurju, na razstavi Rifnik in njegovi zakladi, po kateri vas z rifniškim žarom v očeh popelje kustosinja Zora. Od Rifnika do Rifnika se imenuje nato pot, ki vodi na vrh do izkopanin in arheološkega najdišča, z vmesno postajo, seveda, ob stari Urbajsovi bajti.

Prosjača iz stare bajte

Saj je tudi vinarjev, z več hektarji in še več trtami, z novimi kletmi in s skrbno obrezanimi šparoni, v Sloveniji toliko, da vseh še nihče ni uspel prešteti. A je vseeno Aci Urbajs z Rifnika nekaj posebnega! Zato ga ne spoznajte le v kozarcu, temveč ga obiščite v njegovi nekaj sto let stari stari bajti, kjer vsi vedo, kje je ključ nad vrati in iz krušne peči diši po pirini prosjači. Spoznali boste rifniški žar v očeh in začutili vino, ki se tako ne sme imenovati.

Urbajsova vina se ne okušajo, temveč čutijo … A ne v kozarcu, temveč na Rifniku, ob krušni peči, starem biciklu, v mrzli kleti, med sprehodom do sosedov, v vinogradu, od koder se lepo vidita Resevno in Kalobje. Ob okušanju mesnin z ekološke kmetije Jenšterle (rifniška salama, rifniški pršut, rifniška suha klobasa, rifniška pašteta, vse rifniško, torej vse bio in eko), ki jih Aci Urbajs nareže s kruhom, ko v stari peči naredi prostor še sladki prosjači, iz skute in rabarbare.

Urbajsova vina so doživetje; zato, ker so drugačna, in zato, ker jih nataka gospodar. Zanj je njegovo delo – leta 1988 je obnovil stari vinograd, leta 1999 se je povsem zapisal biološko dinamičnemu kmetovanju, od leta 2000 ima certifikat Demeter – poslanstvo, ki se ob vsakem pogovoru, vsakem srečanju, vsaki priložnosti trudi tudi drugim odpreti oči. Po obisku Rifnika se plevel spremeni v zelišče, usedlina v vinu pa v vinarjev terroir.

Zato pomaga, ko zveš, da so šle živali na zadnjo pot v nestresnem stanju, saj ima pod Rifnikom Jure Oset ekološko klavnico. Zato je še boljše, ker so zraven zelišča z zeliščne kmetije Kalan. In zato še bolj tekne, ker je ob teletini, ki se je dolgo pekla pod zvonom v pepelu, toliko zelenjave s sosedovega vrta, kifeljčarja z ekološke kmetije Ivana Romiha in pire s suhimi slivami z ekološke kmetije Pšeničnik. ”Sedem nas je že v skupini ekoloških in biodinamičnih kmetov s Šentjurskega Krres (Kalobje, Rifnik, Resevno). Krres ima svoj testament, ki je naša zaobljuba naravi.”

Mošt, ki pade v sod

Rifnik se kopasto dviga tam, kjer se začenja Kozjansko. Dominantna lega in strma pobočja, ki le na eni strani dopuščajo dostop med strmimi vinogradi in majhnimi njivami, so ga poseljevala v vseh arheoloških obdobjih, šest tisoč let nazaj. Kdor ne verjame, mora le pobezati po tleh in že najde kak odkrhan del stare glinene posode. Trto so na Rifniku sadili že Rimljani, o čemer priča kamen z vklesanim listom vinske trte iz zidov starokrščanske cerkve.

Tako kot so iz trte delali vino takrat, ga dela Aci Urbajs, najbolj zapriseženo vnet bio-dinamični vinogradnik pri nas, še danes. ”Rifnik je opomin, da se vinogradništvo ni začelo z nami in se z nami ne sme končati,” pripomni, ko natoči vino, ki pa ga zakonodaja (še) ne priznava. ”Fermentiran biološko-dinamični grozdni mošt” piše na steklenici Urbajsovega Organic Anarchy, zvrsti iz kernerja, chardonnaya in rizlinga, iz zatravljenega vinograda na Rifniku, polnega čebel, pikapolonic in čajev iz zdravilnih rož, kravjeka, kremenovega kristala, ki namesto herbicidov, skupaj z malimi živalicami pomagajo vinariti Urbajsovim. Strmina je skoraj navpična, pridelka je malo, toda kar ostane, je sladko in polno ekstrakta. ”Trgam šele prezrelo grozdje in čakam, da se pojavi plemenita gniloba.”

Urbajsovo vino nastane tako, da mošt pade v sod. ”In nič več! Če ga na koncu malo žveplamo, od 25 do 40 miligramov, je organsko vino, sicer pa, če je povsem brez žvepla in, seveda, tudi brez kakršnihkoli drugih dodatkov in posegov, pa je organska anarhija.”

V biološko dinamičnem vinogradništvu se vsi procesi, tako v vinogradu kot v kleti, razvijajo in opravljajo skladno z naravo. Aci Urbajs: ”Kot potrošniki lahko s svojo izbiro vplivate na ponovno prebujanje že pozabljenih metod kmetovanja.”

Ko gremo od stare bajte mimo sosedov v hrib do vinograda in Urbajsove domačije na vrhu Rifnika, je pri sosedovih od vodnjaka do hiše dvajset metrov čez zeliščni vrt, ki raste kot narava hoče na dvorišču stare domačije, v kateri sta si umetnika, Celjanka, plesalka Estela in kanadski Belgijec Gilles ustvarila svoj dom, brez tekoče vode, elektrike, mize in sodobnega udobja, a poln ljubezni, ekološke zelenjave in vročega domačega kruha.

Ko se vračamo, pečena teletina kar pada s kosti, v solati je veliko česna, pogača pa je hrustljavo zapečena. Jemo in pijemo, a smo le siti, pa nič pijani. Ne pogovarjamo se o sortah, ne o letnikih, nič o postopkih, še manj o aromah, cveticah, okusih, zorenju … Pravzaprav sploh ne pijemo. Organska anarhija se - je!

INFO

Biološko dinamična kmetija Urbajs, Rifnik 44 b, Šentjur, telefon 041 786 428; aci.urbajs@amis.net

Ekološka kmetija Jenšterle, Cesta na Rifnik 7 a, Šentjur, telefon 041 604 511, www.doziviteokuskozjanskega.si

Ekološka kmetija Pšeničnik, Rifnik 46, Šentjur, telefon 031 295 520

Zeliščna kmetija Kalan, Podlešje 12, Kalobje, telefon 041 941 844

Ekološka kmetija Ivan Romih, Vodruž 27, Šentjur, telefon 041 444 380

Muzejska zbirka Šentjur, razstava Rifnik in njegovi zakladi, TIC Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev 17, www.turizem-sentjur.com






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND