Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Furnir na krožniku 4. del
25.10.2004

Vem, o čem razmišljate ob četrtem nadaljevanju Štajerskega jedilnika! Po glavi vam roji vprašanje: "Zakaj toliko besed o novi štajerski kuhinji?" Res, saj smo že doslej jedli... In se vedno najedli... Zakaj, torej, potrebujemo nekaj novega?








Če želite odgovor, potem najprej prosim odpuščanja! Ker vam bom nekaj zamolčal. Toda v tem članku ime gostilne res ni pomembno. Ker ne gre za gostilno. Gre za pojav! Pojav v štajerskih kulinaričnih hramih. Vi, mi vsi, doživljamo ta pojav ne v eni, temveč v premnogih gostilnah na totem koncu. Zato potrebujemo novo štajersko kuhinjo! Zaradi realnosti. Ki jo moramo izboljšati. In zato najprej - priznati. Na Štajerskem ne jemo dobro. Žal.

Mrzlih rok sva najprej zagledala veliko lončeno peč. Okrog nje pa klop in pred njo, tik pod razpelom, mizo. Ta bo najina! Saj druge so bile tako postavljene skupaj, v dolgi špalir, kot da bo kmalu veselo. "Bo poroka?" sva bila radovedna. "Ne, ne, le pravkar smo postregli dva avtobusa," je pojasnil natakar. In dodal: "Nismo še zakurili... Toda imamo odlično gobovo juho, ki vaju bo pogrela." In res naju je... V lončeni skledi, obilno zvrhani, gosta, da je v njej žlica stala. Toda skoraj hladna. In ne iz gozda, temveč iz šampinjonskega podzemlja. Resda s pravimi zelišči, toda s toliko moke, kot da so hoteli speči gobov kruh. V mrzli krušni peči.

Zato pa je bila goveja juha vroča. V njej pa palačinke, ki so vselej dokaz domače gostilne. Toda! Na pogled so bile palačinke, na okus pa zdriz. Je domača kura štrajkala in ni znesla jajca? Natakarica, ki se je začudila, zakaj nisva pojedla, je pojasnila: "Palačinke je le pogrel v juhi!" Možno, toda najprej jih je pozabil speči...

Čeprav ni lepo, da gledam v zobe podarjenemu konju. Ob računu: "Juhe vam pa nismo računali. V kuhinji so mi tako naročili. In še enkrat se opravičujejo."

Bo pa nadaljevanje boljše, sva se tolažila, ko sva se kratkočasila ob interierju štajerske domače gostilne, ki so jo sicer locirali v klet, toda mize vseeno postavili pod slamnato streho, pod okna pa obesili krajinsko lepoto na steklu. A v kotu je stal tudi bas in v drugem star radio, ki pa se je oglašal iz nekega drugega konca. Med juho in zrezkom sva tako izvedela za vse popuste v bližnjih trgovinah, za vse rojstne dneve sosedov in za vse lepe želje sorodnikov. Z jedilnim listom si nisva znala pomagati, saj je bil tisti, ki ste ga prebrali že tisočkrat. Domači narezek, zrezki vseh vrst, ribe vseh vrst, lignji vseh vrst, žar vseh vrst. Pa še jagnjetina! S čebulo in kruhom! Pozimi pa tudi krvavice.

Kaj pa je pri vas najboljše, sem zato poskušal z intervjujem. "Pri nas je vse dobro!" se ni dala natakarica z majico z imenom gostilne pri srcu. Pa naj bo, kar bo. Zrezek, pravzaprav biftek na način šefa, je prišel na velikem krožniku, ki pa se mu je belina videla le od spodaj, tako je bil poln. Čez dvocentimetrski kos pljučne, iz širšega konca, Pohorje beef, je bila prelita gosta gobova omaka, ki me je spomnila na jušno polomijo. Čeznjo je bil gratiniran sir, na vrhu pa je manjkalo jajce na oko. A za to sem bilo sam kriv, saj sem se tej poslastici na račun večerje izognil. Mesu so delali družbo ajdovi štruklji s sirom, tisti bolj trde, odmrznjene sorte. Za barvitost je skrbelo tihožitje graha, korenja in koruze, preostali prostor pa so zapolnili rezanci. Iz radiča in endivije!

Solata pa je bila dobra! Prava štajerska, častna beseda. Domače kislo zelje z domačim bučnim oljem. In po vrhu nekaj kolobarjev rdeče paprike. Ki sem jo nekje že videl. Ah, seveda, okrasek ob mesu, v družbi peteršiljeve vejice.

Toda bil je še drugi krožnik. Na njem pa čebulna bržola, ki pa je ni bilo, zato sva dobila še boljši kos, iz fileja, je rekla natakarica. Toda ta file očitno ni bil priden, saj ga je kuhar, kar se je lepo slišalo med radijskimi poročili in cvrčanjem čebule, pošteno pretepel. Nato pa še potunkal! V rjavo, močno koncentrirano, preslano omako, ki pa vseeno ni uspela zmehčati razsušenih sirovih štrukljev.

Drugo tihožitje na krožniku pa že poznate. Iz te obilne zagate sva se rešila tako, da sva meso zavila v papirne prtičke. A vseeno je nekaj še ostalo na krožniku. "Zakaj pa nista pojedla?" Najbrž zato, ker sva šele ob izhodu zagledala pred vrati tablo, na kateri je pisalo: "Vse na svetu hitro mine, vse se spremeni, a za vas se trudimo mi."

Res se trudijo za nas v štajerskih kulinaričnih hramih. Tako, da nam obljubljajo domače in babičino. Toda hkrati, saj so novi časi, tudi moderno. In tako obijajo stene s furnirjem, pobarvajo okna, okinclajo zavese in nabavijo velike krožnike. In dobijo furnir na krožniku.

Še več primerov? Recimo tisti s štajersko smetanovo juho v okolju vijoličnega furnirja in umetnih rož. Juha je bila, namreč, odlična! Dva krožnika sem zmazal. Pretlačen krompir in smetana, nekaj krompirja še tanko zrezanega, drobne kocke prekajene šunke, opražena čebula in sveži, hrustljavi beli kruh. Po takšni juhi pravzaprav potrebuješ le še skledo solate in je štajersko kosilo popolno. Toda gostilničarji bi bolj tanko piskali, če bi gostje tako malo jedli. Gostje moramo dosti jesti! Ogromno jesti! Če pa slučajno kaj ostane, potem zavijemo za domov. Blagor štajerskim domačim prijateljem!

Po juhi je bila, torej, glavna jed. In za mizo nas je bilo deset! Vsak pa je naročil nekaj drugega. To pomeni, da se je kuharica morala zares izkazati. Ob čakanju smo ji sicer spraznili solatni bife, toda se je splačalo. Naročilo nas je deset, dobilo pa 50... Le kako krožniki zdržijo takšno težo in obilje?

Razlika med staro in novo štajersko kuhinjo je (tudi) v tem, da je stara zaradi velikosti porcij dietna, nova pa zaradi majhnosti ješča! Ali: če vam tek krepi pogled na velike in debele kose, ki v pisani odmrznjeni in ocvrti družbi gledajo čez robove krožnikov s polmetrskim premerom, potem skrijte pred prijatelji to številko Mariborčana. Če pa se tudi vam ustavi, ko zagledate takšno gmoto, berite naprej. Morda nam bo pa skupaj nekoč uspelo.

Še kakšen primer? Recimo s poslovne večerje v enem od mariborskih turističnih hotelov. Nekaj domačega bi. Kaj nam lahko priporočite? "Vešalico!" je kot iz topa ustrelil natakar, ki je očitno pred tem dobro poslušal. In je srbsko govorečemu gostu pač ponudil nekaj domačega... Ko je bil nesporazum odpravljen, pa je prinesel - domači narezek. Kupljen v trgovini čez cesto.

Še? Končajmo vsaj optimistično. Na jedilniku iz prenovljenega Klička sem našel tudi takšne jedi: rizlingova juha z elegantno cvetico, bučkina kremna juha z baziliko, goveja juha iz volovskega repa z drobnjakovimi vlivanci, domača fižolova juha s kruhovimi kockami, goveji file z ocvrto rukolo, belim sirom, koromačem in jabolki, file divjega prašiča v brusnični omaki s kostanjevimi svaljki, divjačinski golaž z žemljevim cmočkom in lešniki; pa še kaj sladkega: kuhane rezine jabolka s karameliziranim žajbljem in kostanjevim medom, palačinke z jabolčno čežano in traminčevim šodojem, domača slivova pita. Sliši se novo. Torej je potrebno tako le še skuhati.






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND