Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del
22.12.2005

Čez nekaj dni bomo vsi pili Prvi. Bužole! In spomladi nam bo k špargljem najbolje tekel šabli. Medtem ko sta si Beaujolais in Chablis, ki sta prav tako del Burgundije, izgradila svoj imidž, se drugi, ki nimajo grand cru leg, pa vseeno znajo delati odlična vina, raje sončijo v slavi burgundske Zlate obale (Cote d Or). Predvsem tisti na višjih legah. Tako visokih kot so štajerske. Naučimo se kaj od njih! Od Yvesa Chaleya, na primer.











"Vive l Europe!" naju je na svojem dvorišču, v odpeti srajci, da je na široko kazal, kako dobra je burgundska hrana, in kar bos, toda v nogavicah, pozdravil Yves Chaley. "Pohitita, čez deset minut je pokušina!"

Našla sva ga v nemški knjigi o Burgundiji. "Srčen mož, vedno v pogonu, poln idej, deli svojo ljubezen med vini in svojimi gosti," je pisalo. "Meni pa so prijatelji povedali," je razlog obiska razkrila soseda iz Luksemburga. "V kulinarični reviji sva ga našla. Od takrat prihajava vsako leto najmanj dvakrat," sta dodala Angleža. V Chaleyevem vinskem muzeju, v katerem je vsak večer ob sedmih vinska pokušina z degustacijo najboljšega, kar premore Burgundija, se nas je zbrala res cela Evropa. Spodaj pod nami, le nekaj minut vožnje in par sto višinskih metrov nižje je ležala najbolj znana vinska "obala" na svetu, z najdražjimi vinskimi legami Chambertinom in Cortonom. Zgoraj pri nas pa je bil svet Yvesa Chaleya.

Pred nas je postavil velik oval z gratiniranimi burgundskimi polži ter odprl novo steklenico. "Za to vino sem dobil državno nagrado. Ponjo sem moral v Pariz. Joj, kako je bilo grozno..." Chaleyev svet so njegovi vinogradi in njegov La Manasses v majhni vasi Curtil-Vergy, z dvanajstimi čudovitimi sobami in nepozabnimi zajtrki. "Eifflov stolp, saj to je le kup železa!" in je na mizo prinesel peteršiljevo terino iz šunke. "Ponoči nisem mogel spati zaradi hrupa, podnevi pa je bila takšna gneča, da me je bilo strah," je pripovedoval, da smo se polnih ust smejali. On ne potrebuje Evrope, ker ona prihaja k njemu. "Vive l Europe!" in smo spet nazdravili, "a sante", z novo steklenico, Angleži, Nemci, Luksemburžani, Belgijci, Slovenci... "Kje je Slovenija?" "Maribor? Ni to pri avstrijski meji? Nimate tam svetovnega pokala v smučanju?"

Yves Chaley je odprl še eno steklenico in odvil zlati ovitek, da se je pokazala oranžna skorja Ami du Chambertin, aromatičnega burgundskega sira, ki se nam je tako prijetno lepil na prste, ko smo ga kar z rokami nosili v usta. "Pri vas imate tudi vina?" "Tudi chardonnay?" "Je podoben burgundskemu?" "Pri nas pa so le suha vina, brez ostanka sladkorja!"

Drugi dan naju je povabil v vinograd. Peljali smo se v razmajanem kombiju, na prednji polici je bilo za dva prsta prahu, zadnja vrata pa so loputala. "To je moj air condition!" se je smejal in ustavil med vrstami modrega pinota. "Poglejta! Kamorkoli vidita, vse je moje, vinogradi, gozdovi, travniki. Jaz sem kapitalist!" in se je prešerno smejal. Dvajset hektarjev grozdja je bilo zdravih kot le redkokje. "Čez teden dni bomo trgali. Dober letnik bo," je ponosno povedal v začetku septembra.

Lani so se Američani tako navdušili nad Yvesom Chaleyem in njegovimi vini z Hautes-Cotes de Nuits, da so mu hoteli odkupiti celotno proizvodnjo, za več let vnaprej. "Kaj bom pa imel potem za svoje prijatelje?" jih je vprašal. Brez vina ne bi bilo vinskih pokušin, brez vinskih pokušin bi bil Le Manasses le navaden hotel, z navadnimi gosti, ne pa prijatelji...

Tako pa je Yves Chaley iz Manassesa, v katerem je žena v kuhinji, on v vinogradu, hči v recepciji, zet pa med gosti, naredil Evropo, kakršno so si tudi politiki zamislili, a jim (še) ni uspelo. Zato je Yves Chaley tudi jezen nanje. "Evropa je katastrofa," je dejal med vijuganjem po strmem vinogradu, ko naju je tolažil: "Brez skrbi, ne bomo se prevrnili. Jaz se tukaj vozim vsak dan..." Zemlje ima dovolj, toda novih vinogradov ne sme saditi. Grozdja ima dovolj, toda delavce, da bi ga obrali, komaj dobi. "Francozi nočejo delati, Portugalci, Turki, Poljaki, ki jih moram najeti, pa ne znajo... Še dobro, da trgamo s stroji." In potem se je nenadoma nečesa spomnil. "Vidva sta iz Slovenije! Nove inox sode potrebujem. Italijanski so dragi, toda pri trgovcu sem videl, da imate v Sloveniji zelo dobrega proizvajalca. Kaj misliš, bi lahko kupil direktno pri njem? Mi boš pomagal? Zakaj bi dajal provizijo trgovcu, če pa imam prijatelje, ki mi lahko pomagajo?!"

Ko sva se odpeljala, nama je še dolgo mahal. Pa saj se ga bova midva še tudi dolgo spominjala. Avto sva tako napolnila z njegovimi vini, breskovim in ribezovim likerjem ter tropinovim žganjem (marc de bourgogne), da bo bova tudi doma lahko pripravila vinske pokušine Yvesa Chaleya za prijatelje.

Se lahko Štajerci kaj naučimo od Yvesa Chaleya?






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND