Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del
26.06.2005

Le štiri pravila je potrebno spoštovati, pa bodo naše gostilne dosti boljše: 1. Odkrivati! 2. Okušati! 3. Poznati! 4. Trenirati! Če ne bomo postali raziskovalni, izbirčni in kritični, bomo večno jedli - slabo!


Prizor iz znane mariborske gostilne z zimskim vrtom, ki daje nekaj na dobro hrano. "Dober dan, nekaj malega bi, ker nisem preveč lačna" Tukaj je jedilni list, gospa. "Ne, ne, ne bom brala, saj bi le nekaj malega." Pa gospod? "Imate kaj na žlico?" Ajdovo juho z jurčki. "Vampov ali golaža ni?" Gospod, malice so že mimo, zdaj imamo kosila... Potem sta naročila ocvrte lignje s tatarsko omako in pomfrit. Nekaj malega... Kalorij za tri dni. "Kakšne velike porcije," se je pridušala gospa. Če bi brala, bi videla, da imajo tudi polovične porcije. A saj je nazadnje vse pojedla. Kosilo sta poplaknila s pivom. Jima ni bilo treba brati vinskega lista.

Gre za kulturo prehranjevanja, spoštovane in spoštovani! Da so naše gostilne slabe, smo krivi sami! Vi in jaz! Gostilničarji nam ponujajo le to, kar mi naročamo. Nenazadnje tudi gostilničarji nič drugega ne znajo in poznajo.

Zaviti v gostilno, ne da bi se veselil, kaj dobrega boš pojedel, je zločin. Zločin nad samim seboj. Gostilničarju je tako vseeno, on bo zaslužil v vsakem primeru. Toda razlika med jesti in uživati pri jedi je enaka kot med kaznijo in nagrado. "Kaj bi? Saj ne vem... kar nekaj, vseeno mi je..." In potem, logično, naročimo vedno isto. Ponavadi tisto, kar sploh nimamo radi. Le poznamo. Vemo, namreč, da ne bo dobro...

Mazohistična kulinarika
M. F. K. Fisher je le enkrat naročila z besedami: "Vseeno kaj, nekaj pač..." Potem ko je pred tem pet z vlakom pet dni potovala čez Ameriko s svojim stricem, ki jo je med obroki v jedilnem vagonu učil pri njenih 17 letih prvih kulinaričnih korakov. Dovolj je bil že en, toda zato toliko bolj boleč in pekoč, stričev pogled, da kaj takega nikoli ni več naredila. Raje je postala največja kulinarična pisateljica 20. stoletja.

Pa mi? Prvi, drugi, tretji ali četrti meni? Gostilne kar tekmujejo, katera jih bo ponudila več, toda da bi prišle dalje od številke 10 jim še ni uspelo. Kot da je to kak dosežek! To je le dokaz, kje je naša kulinarika. Celo življenje kolobarimo pet, šest, največ deset jedi. S tem, da so vse pravzaprav enake: šnicl in krompir.

Vprašanje: "Kaj pa je danes za kosilo?" je rezervirano za tovarniške menze, v katerih pač nihče ne je z užitkom. Namesto tega gostilne želijo biti boljše in ponujajo fiksne menije, s tem da skušajo zajeti celotno paleto štajerske jedilne raznovrstnosti: dunajski, pariški, naravni, telečja in svinjska pečenka, ocvrt in pečen piščanec... Krivi smo, torej, gostje! Ker ne upamo raziskovati in odkrivati, se prepuščati in uživati, gostinci ne upajo eksperimentirati in tvegati. Raje fiksni meniji kot pa presenečenja. Pri slednjih nikoli ne veš, če ne bodo stoli prazni.

Štajerske dobrojedke in dobrojedci!

Le štiri pravila je potrebno spoštovati, pa bodo naše gostilne dosti boljše:

1. Odkrivati! Ne hodite celo življenje le v eno ali dve gostilni.

2. Okušati! Uživajte v okusih, pustite čutilom čas in prostost.

3. Poznati! Ne hodite v gostilno na slepo. Prej se pozanimajte, kaj je dobro.

4. Trenirati! In to doma! Če so na domačem jedilniku le trije meniji, ki kolobarijo, potem tudi v gostilni ne more biti boljše. Receptov je toliko, da jih ne bo nikoli zmanjkalo. Dvesto novih jedi na leto je cilj, ki ga boste zmogli!

Če ne bomo postali raziskovalni, izbirčni in kritični, bomo večno jedli - slabo! Kajti gostilničarji niso učitelji. Gostilničarji so poslovneži. In kaj potem pomagajo odlična mariborska Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, ves entuziazem njene direktorice Helene Cvikl ter ambicioznost njenih študentov, če pa jih po povratku v gostilno čaka - deset menijev. In potem tako do penzije. Četudi bi imeli doktorat, bi v takšnem dolgčasu zarjaveli.

Seveda pa morajo biti raziskovalni in izbirčni tudi kuharji. Tisti, ki gredo po srednji šoli v službo v gostilno z desetimi meniji, bodo svoj poklic slej kot prej zasovražili. Vedno isto lahko kuhajo samo žene. Ker so zaljubljene v svoje može... Pa še one zgolj do ločitve!

Za novo štajersko kuhinjo, ki pomeni preporod na krožnikih in v glavah, je zato izredno pomembno, da imamo v Mariboru "Helenino šolo". Ne le zaradi teorije, ki jo tam dobijo bodoči diplomirani gostinci, temveč še bolj zaradi odprtosti, ki jih pošilja v svet. Kot našega tokratnega kuharja Boruta Jovana, ki je že v srednji šoli šel raje kot na morje v Poreč za vajenca na špansko Costa del Sol. In, ki je zdaj pri Ahacu v odlični kuharski družbi, toda že šteje dneve, kdaj bo lahko šel odkrivat in raziskovat k Jošku Sirku v La Subido, potem pa ... "Rad bi šel v Bruselj, ki ni le glavno mesto Evrope, temveč vse bolj tudi kulinarična prestolnica."






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Slovensko vino je boljše od slovenske hrane

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND