Ko zaslišijo, kako vlečeš noter, je rešilni recept hitro pri roki. Čajev vsaj sto vrst. Zmagovalec tokrat je bil ingverjev. Po njem me je tako peklo grlo, da kašljanja niti čutil nisem. Če ne zboliš, sploh ne veš, koliko zdravnikov, homeopatov, lekarnarjev, vitaminov, predvsem pa zdravil, ki "zagotovo" pomagajo, premoremo. A najboljši so vseeno domači zvarki. Ste že poskusili črno redkev z medom? Ne vem, če pomaga, toda po okusu je boljša od žajblja z mlekom. Pravzaprav mi ni jasno: zakaj sploh zbolimo? Če pa ima vsak recept, ki zagotovo pomaga! Bolonjeze brez mesa "Zvečer greva na rojstni dan," ga je obvestila, a saj mu je že pred dnevi poslala opravek v outlook. "Vem," se je, zato, naredil važnega. "Vem, da veš," se ni pustila zmesti. "Le obveščam te, da Simona že ves dan kuha, zato ne bo nič za kosilo…" Vedno se najde nek grm, z zajcem, v njem… "Toda to je šele ob sedmih…" je poskušal. "Pa kaj?" je odgovorila po slovensko, saj ni premier… "A, če že vztrajaš, lahko ti nekaj skuhaš. Saj testenin že nekaj dni nisva imela…" Nekaj je sicer bral med vrsticami, a je bila lakota premočna. "Prav," je pristal. "Imamo kaj mletega mesa?" "Zvečer bo veliko mesa, saj veš. Naredi nekaj brezmesnega," mu je prekrižala recept. "Dobro," je bil hitro za. "Bolonjeze!" "??????????" je odgovoril njen pogled. "Poskusi!" ji je napolnil krožnik in dodal še parmezan. Očitno je bilo dobro. Saj sicer ne bi naredila še sladice. Če pa gresta zvečer na rojstni dan… Mlečni riž z mangovim pirejem in opraženimi lešniki iz Piemonta. Bolonjeze brez mesa Mc "Joj," je zastokala, "tega ne morem gledati. To je huje od grozljivke…" Vseeno sta - vedno bolj molče - gledala naprej. "Dober film," je pohvalila avtorja, ki se je mesec dni basal s hamburgerji. Ko je na koncu srečno preživel, je priznala. "Včasih, že pred leti, ko te ni bilo, se mi ni ljubilo kuhati, in sem šla v Mc. Sicer le na solato, toda grozno, koliko sladkorja je v njej…" Torej je bil čas, da prizna še sam. "Včasih, že pred leti, ko me ni bilo, sem se na hitro ustavil v Mc. Ocvrta piščančja zrna so se mi do tega filma zdela povsem v redu…" Naslednji dan ni bilo vprašanja, kdo bo danes kuhal. Oba sta. Ježek "Oprosti," je rekel kar naenkrat. "Kaj si spet ušpičil," se ni pustila zmesti. "Nič!" "Kako nič? Tako redko se oproščaš, da že mora biti kaj." "Zaradi ježka…" "Kaj? Si ga povozil? Kako? Zakaj nisi pazil? Ubogi ježek!" "Nisem ga povozil. Le pojedel…" "?????" Ni bila le radovednost. Bilo je tudi spoznanje. "Ne zafrkavaj! Povej, kaj je z ježkom!" "Oprosti, ker sem ga imel rad prej kot tebe…" Kot da je nekaj težkega padlo na tla. "Poslušam!" "Ježka, orehovega, mislim. Moja najljubša otroška sladica! S kavo prepojeni albert keksi, veliko orehov in ruma, vse skupaj v plasteh, v veliki kristalni skledi, na krožniku s sladko smetano. Ni bilo boljšega!" "Kje pa je zdaj ta ježek?" "Tukaj!" P.s. Že nekajkrat sva ga poskusila narediti, a nikoli ni bil takšen kot od tete Maki. Še dobro, da Majda uspešno nadaljuje tradicijo. Zamrzovalnik "Je že dovolj mrzlo?" ga je poslala odčitat termometer. "Okrog ničle." Ni bila zadovoljna. "Ni še dovolj! Danes ne bo mesa!" "Koliko pa je danes?" je vprašala naslednji dan. "Minus ena." "Še ni dovolj! Danes ne bo mesa!" Tretji dan ni čakal na vprašanje. Raje je dodal nekaj minusa. "Šest pod ničlo je…" "Odlično," je bila končno zadovoljna z vremenskim poročilom. "Zamrzovalnik bom odtajala. Danes bova telečje kotlete!" "Hura!" mu je odleglo. Ajvar "Kaj boš skuhal?" "Sem že jaz na vrsti?" "Že? Koliko tednov že nisi?" "No dobro, pa bom." "Torej, kaj boš?" "Na žaru!" "Moški… Saj je vendar zima!" "Pa kaj?!" "Naj ti bo. A brez mesa, prosim." "Žar, brez mesa? Tega vendar ni!" "Kje pa je tvoja kreativnost? Če jo hočeš od drugih, jo pa še sam pokaži!" Torej? Ker žara brez mesa ni, mu je ostal le - ajvar… Gratinirani njoki | 
