Hitro "Nisem imela časa, pa bom pripravila nekaj na hitro," se je opravičila, še preden si je pripravila mis en place. Najbrž bodo testenine, sem si mislil, češ, bo vsaj ostal še prostor za večerjo. Res so bili globoki krožniki, toda v njih je plavalo. Koromačeva krema je bila žametna in voljna, zdrobljena v električnem mešalcu in pretlačena skozi tanko sito. Kolobarji koromačevih stebelc so bili opečeni v najboljšem oljčnem olju, z velikimi repi garnel. "To je na hitro?" sem jo pohvalil. "Seveda," se je nasmejala, "čisto na hitro sem jih opekla. Le za barvo in da ostane okus oljk." Potem so bile res testenine. Na vrhu je bila gorgonzola, vmes tudi, a še skupaj z rikoto. Sirna omaka je napolnila majhne peresnike, okrog katerih se je ovijala rukola. "Oprosti," je rekla, "gorgonzola je bila premehka in se mi je topila med strganjem. "Oprosti," sem ji odpustil in polizal krožnik. "To pa je bilo res na hitro," je za konec prinesla še vaniljev puding. "Namesto malinovca pa sem naredila višnjev sirup. Sladkor sem karamelizirala, ga zalila s pomarančnim sokom, popravila z malo maraskina, pokuhala in zgostila." Zajel sem, toda nekaj je bilo narobe. Spomin iz otroštva se je čudil. "Kje pa je skorja," sem jo vprašal, ko je žlica tako sproščeno in gladko zajemala. "Celo otroštvo sem jo sovražila! Zgornjo plast sem med ohlajanjem trdno povila v folijo, pa se ni naredila…" Na hitro sem ga pojedel. Start Start - nekateri se najbrž še spominjate te hrvaške inačice Playboya, ki je bila dolga leta po kakovosti novinarskih člankov z naskokov najboljša revija v bivši Jugi - ni imel le lepe duplerice, temveč jim je kdaj uspelo tudi kaj dobrega skuhati. V najinih začetnih zbranih delih, ki so še v obliki šolskega zvezka in nalepljenih časopisnih izrezkov ter zapiskov ženskih pogovorov, so piščančja jetrca Start vsekakor na listu, ki je največkrat na prepihu. Morda imava le kakšnih 15 jedi, ki jih letno kolobariva, in Start je vsekakor med njimi. Čudno, ni pa ga bilo še na Rad Dobrojem. A tokrat sva hotela pravzaprav puranja jetrca. Da Start ne bo vselej enak… Pa se je njihovo iskanje po Mariboru sprevrglo v podvig, ki pa nama ni uspel. Razlog sva izvedela šele na koncu pri Bolariču: "Manj kot pet kilogramov puranjih jetrc ne morem naročiti. Toda to pomeni, da jih moram potem vsaj dva kilograma zavreči. Puranjih jetrc nihče ne kupuje!" Cena tokrat ni kriva! Pač pa nepoznavanje. Česar ne poznajo, ljudje ne kupujejo. Poglejte na RDJ in našli boste 3 recepte: puranja jetrca z jabolki in slanino, puranja jetrca s pirejem rumene kolerabe in puranja jetrca z bobom. In tako so bila Startova ponovno piščančja. Recept je tukaj. Rožmarin Zjutraj sem stopil na tehtnico. S strahom, priznam. Po vseh tortah … A se je dan začel uspešno. Torej so torte - dobre! Ves prejšnji teden sva preizkušala, kar boste od tega tedna lahko tudi vi - v novi Rožmarinovi kavarni. Ob klasični Rožmarinovi čokoladni tarte (izgovori se tart, sem že kmalu po odprtju Rožmarina pred dvema letoma dobil poduk francosko vešče gostje, za kar sem ji neizmerno hvaležen) so nove še štiri torte: čokoladno-skutna, mandljevo-amaretna, marmorno-kavna in jogurtno-limetina. Rožmarin, ki Mariboru beži za vsaj deset let, namesto v nižjo tako daje še v višjo prestavo. Vinoteki, restavraciji in majhni kavarni se je sedaj pridružila še prenovljena in večja kavarna. Mnogi v Ljubljani bodo (spet) zavistni. Toda, bodo mnogi v Mariboru to znali ceniti? Feta s polento Še ena testeninsko-eksperimentalna. Široki rezanci z rukolo, kar je običajno, zraven čebulni konfit, kar je neobičajno, pa še v polenti panirana feta, kar je nenavadno. Če komu ni všeč, pa lahko konfita naredi toliko, da ga napolni tudi v kozarec za vlaganje in bo prišel v hladilniku še tri tedne prav. Ob kuhani govedini opoldne ali pa ob siru zvečer. |