IZBOR NEDELOVIH GOSTILN 2011 Avtor: Uroš Mencinger, Nedelov gastronomski kritik. Založnik: DELO d.d. Ljubljana. Vsebina: izbor 83 najboljše ocenjenih gostiln iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. 146 strani. - Kulinarični vodnik, na katerega dobrojedci že dolgo čakajo
- Knjiga, v kateri nastopate tudi Vi
- Izbor gostiln, kjer rad in dobro jem
Ker - kulinarični vodnik IZBOR NEDELOVIH GOSTILN 2011 ne sme manjkati v nobeni gostilni,
- je IZBOR NEDELOVIH GOSTILN 2011 primeren za praznično darilo ali zahvalo zvestim in stalnim gostom,
- so v IZBORu NEDELOVIH GOSTILN 2011 samo najboljši
- bo IZBOR NEDELOVIH GOSTILN 2011 stal samo 11,90 €.
Ocenjene gostilne: 1906, Ančka, Anderlič, Apolonia, As, Batelina, Bon appetit, Borbona, Brioni, Cubo, Čubr, Dam, Damir in Ornella, Debeluh, Denk, Devetak, Domačija Klinec, Domačija Novak, Emei, Fabula, Francl, Grad Otočec, Harfa, Hiša Franko, Hiša posebne sorte, Hotel Evropa, Istranova, Istrska klet, Janežič, JB Restavracija, Kabaj Morel, Kamrca, Kračun, Kraljestvo pršuta, Kreuzwirt, Krištof, Le Calandre, Livada Prestige, Mahorčič, Majda, Majerija, Marina, Mašun, Miran, Muha, Na Burji, Novi svet pri Stolnici, Pec, Penzion Raduha, Pepenero, Pepepeneropepebianco, Plavi podrum, Pr Kopač, Pr Matičku, Pri Danilu, Pri Florjanu, Pri Kuklju, Pri Levu, Pri lipi, Pri Lojzetu, Pri Mari, Pri Škofu, Promenada, Pungaršek, Rajh, Repovž, Ribič, Rožmarin, Ruj, Salon, Separe, Shambala, Sophia, Šiker, Thaller, Torkla, Tramšek, Valvasor, Vanilija a la carte, Vovko, Za Gradom, Zgornji Kirn, Žeja Vinarji v naših gostilnah: Anderlič, Batagelj, Batič, Belica, Benedetič, Bensa, Bjana, Blažič, Brandulin, Burja, Bužinel, Cigoj, Čarman, Četrtič, Čotar, Črnac, Črnko, Čurin - Praprotnik, Dolc, Dolfo, Dveri pax, Erzetič, Fon, Fras, Frešer, Gaube, Goriška Brda, Gravner, Grbec, Hlače, Istenič, Jakončič, Jazbec, Joannes, Kabaj Morel, Kante, Keltis, Klabjan, Klinec, R.D. Korenika, Korenika & Moškon, Kovačič, Kramar, Krapež, Kristalvin, Kristančič, Kupljen, Leber, Lisjak, Magdič, Malik, Marof, Maršič, Martinčič, Mastnak, Mavrič, Medot, Miška, Mlečnik, Movia, Može, Mužič, Nafa, Paladin, Peršolja, Poljšak, Prinčič, Ptujska klet, Pucer z Vrha, Radikon, Renčelj, Reya, Rodica, Rodica Truške, Rojac, Saksida, Santomas, Edi Simčič, Simčič, A. Sirk, Slavček, Sorta, Steras, Steyer, Sutor, Ščurek, Šerbinek, Šiker, Štekar, Štemberger, Štoka, Šturm, Šumenjak, Tilia, Urbajs, Valdhuber, Verus, Vinakoper, Vinum Loče, Vodopivec, Vovko, Vračko, Zgonik, Zidarič Kritikov uvod o: - novi slovenski kuhinji,
- ocenjevanju,
- gostilničarjih,
- chefih,
- natakarjih,
- cenah,
- vinu,
- high-tec
Branje za pokušino - o novi slovenski kuhinji Najboljše je tisto, česar še včeraj sploh ne bi jedli! "Zakaj bi naj šel v gostilno?" Namesto naročilnic imamo krizo, namesto prostega časa nimamo časa, namesto slow-food apetita imamo fast-food lakoto … Ravno zato in zdaj! Ker pravilno vprašanje se glasi: "Zakaj bi naj šel na slepo v gostilno?!" Časi so takšni, da si ne moremo več privoščiti slabih gostiln. Enako je s cenami. So slovenske gostilne drage? Raje se vprašajmo tako: so slovenske gostilne predrage? So, če ne izberemo prave! Večina Slovencev hodi vedno v eno in isto gostilno, kjer vedno naroči eno in isto. Toda ti te knjige ne držijo v rokah. Držite jo tisti, ki vas je tudi vedno več. Vi ste, namreč, dobrojedci! Za vas dobra (zdrava, sezonska, kakovostno, okusno in lepo pripravljena) hrana ni več le hobby, temveč že način življenja, obisk nove gostilne pa enakovreden gledališki predstavi. Ste član svetovnega kulinaričnega gibanja, ki se zaveda, da je življenje prekratko in preveč dragoceno, da bi si ga še bolj skrajšali. Dobivate se pri vas doma in na kulinaričnih večerih v restavracijah, srečanjih klubov, društev, omizij, ki se imenujejo Chaine des Rotisseurs, Carpe Diem Club, Slow food ali pa kar Bratovščina polne žlice. Po svetu potujete od gostilne do gostilne in zbirate mišelinke, kape, žlice, vilice, škampe in, seveda, sončke. Če vam med kosilom in večerjo ostane še kaj časa in energije, si ogledate celo kakšno razstavo, ruševino ali cerkev. Če le tačas niste na kulinarični delavnici ali seminarju. Natančno poznate razliko med jastogom in rarogom ter med belimi in črnimi tartufi, saj imate doma Ducassovo Sredozemsko kuhinjo in Novakovo Kuharsko enciklopedijo. In komaj čakate dan, ko bo tudi Slovenija dobila Michelinov rdeči vodič. Do takrat pa boste šli po sledi NeDelovega vodiča. Zato, ker se z (vsemi) ocenami njegovega kritika sicer ne strinjate, toda vseeno komaj čakate nedeljsko jutro, da se lahko v pižami sprehodite do nabiralnika. Katera pa je danes? Upam, da je kakšna nova! Najprej država, zdaj še kuhinja Res je kriza, toda prav v tej krizi so najboljši slovenski gostinci naredili veliko. V Chainu jih je že 13, v Jeunes 9, Janez Bratovž je med stotimi najboljšimi na svetu, Ana Roš, Tomaž Kavčič, Jure Tomič gostujejo po svetu, v Sloveniji je bil največji med največjimi Joel Robuchon, Andrej Kuhar je na Bledu odprl gourmet restavracijo, z močno konkurenco v Dušanu Pungaršku (Vila Mangart) in Urošu Štefelinu (1906), v Portorožu je Chainovo večerjo pripravljalo skupaj kar osem naših velikih chefov, mlademu kuharju, ki je videl največ sveta Gregorju Denku (Denk, Zg. Kungota) se bo kmalu pridružil še mlajši in še bolj v svetu izšolani brat David, v Prekmurju s francoskim znanjem opozarja nase Bine Volčič, na Dolenjskem se trudi grajsko kuhati Robert Gregorčič, Celjanom ponuja gourmet menije Marko Pavčnik, v Ljubljani pa je že kar gneča: Tadej Kržišnik, Boštjan Pavli, Borut Pugelj, Edin Ahmetovič, Branko Podmenik, Dejan Mastnak, Jure Kapelar… Napredek v slovenski gastronomiji in kulinariki je viden iz leta v leto, naši chefi nastopajo v tujini, tuji pri nas, na krožnikih najboljših slovenskih restavracij je vse več kreativnosti, regionalne sestavine doživljajo reanimacijo, tradicija ni več le v receptih babic, temveč v idejah novega vala. Najprej smo zamenjali državo, zdaj spreminjamo še kuhinjo. Nova slovenska kuhinja je postala realnost. In kaj je sploh novega v tej slovenski kuhinji? To, da se kaže pozitiven trend! To, da so najboljše gostilne vedno boljše, najslabše pa vedno slabše… Da iz uravnilovke (ki žal še vedno velja na področju cen) počasi a vztrajno prihajamo do razlik. Naj pojasnim po vinsko. Včasih smo pili poceni, zato pa dosti. Zdaj pijemo dražje, zato pa malo… Ko se odločimo, da gremo v gostilno, vemo zakaj in kam! Tudi zato, ker najprej polistamo po teh straneh! Polistajte, torej, in spoznali boste novo slovensko kuhinjo. Več od 1. decembra 2010 v knjigarnah, Mercatorju, na Petrolu… |
